dr. Matej Majerič, program 5nula zame
Živimo v času, ko nas na vsakem koraku preplavljajo informacije o zdravem življenjskem slogu ter o pomenu gibanja in zdravja. Prehrana, izdelki in programi, ki so namenjeni zdravemu življenjskemu slogu, so prodajni hit. Kupimo vse, kar diši po zdravju ali ga obljublja - seveda takoj, z danes na jutri.
Strokovnjaki opozarjajo, da po najnovejših podatkih kar 86 odstotkov prebivalcev Evropske unije umre za posledicami bolezni, ki bi jih s spremembo prehranskih in življenjskih navad lahko preprečili. Ali smo za svoje zdravje pripravljeni storiti kaj več, nekaj, kar zahteva od nas več truda? Smo pripravljeni kaj spremeniti v svojem življenjskem slogu? Smo pripravljeni stvari uravnotežiti in jih postaviti na svoje mesto? Ne instant, z dieto, temveč dolgoročno?
Vsi poznamo zaobljube po preobilni večerji in ob jutranji frustraciji, ko nam trebuh visi čez pas, ter odlašanja v stilu »jutri pa res začnem«. Zakaj je tako težko spremeniti stvari pri sebi? Ali nas je strah odločitve in tega, da nam ne bo uspelo? Sta kriva pomanjkanje časa in stres? Ali pa enostavno živimo v času, ko je možno vse kupiti?
Bi kupili …?
Dobro. Bi si kupili lepo in oblikovano telo, idealno telesno težo, urejeno prebavo, lepe lase in nohte ter spočit obraz? Bi si kupili dvakrat po trideset minut časa za sprehod, hojo ali tek? Ali morda raje nižji krvni sladkor in holesterol, operacijo za odstranjevanje celulita ali odrezan hemoroid? Bi prodali nekaj odmerkov inzulina in par litrov maščobe, posrkanih iz svojega telesa? Se zgražamo? Je preveč, se nas dotakne, boli? Ne? Dovolj?
Otroci med hiperaktivnostjo in pomanjkanjem koncentracije
Kaj pa otroci, naše največje bogastvo? Smo kdaj pomislili, da so zaradi neprimerne prehrane ves dan, ne glede na starost, na gugalnici med preveč in premalo sladkorja?
Na enem koncu gugalnice je hiperaktivnost, ko jim krvni sladkor zaradi kalorično »neumne « in hranilno »revne« hrane močno naraste. Na drugi strani je pomanjkanje koncentracije v družbi z nemirom, tesnobo in tečnobo, ko jim krvni sladkor pade. Posledično smo tečni še starši.
Ali smo se kdaj vprašali, kdo je kriv za take občutke? Otroci že ne. Krivi so bel kruh, marmelada in kakav ali čokoladne kroglice v mleku, ki jim jih starši ponudijo za zajtrk. Presežki kalorij teh enostavnih ogljikovih hidratov se nalagajo v maščobe, povzročajo prekomerno telesno težo, ki deformira sklepe in kosti, stiska notranje organe in povzroča težave z dihanjem. Njihove lepljive obloge povzročajo karies in mašijo ter zmanjšujejo površino črevesnih resic.
Kaj pa barvila in ojačevalci okusov v »podkupninah«, ki jih nekateri dajemo otrokom, da niso sitni, ali pa za nagrado, ker so bili pridni?
Vzgojiteljice v vrtcu in učitelji v šoli pravijo, da so že skoraj vsi otroci na dieti. Paziti morajo, kaj jim dajo za malico, saj se lahko nekateri zaradi hudih alergij celo zadušijo. Katastrofa. So za vse to res krivi samo geni?
Učimo z dejanji, ne besedami
Vrnimo se na začetek. »Joj, kako vam je otrok podoben!«. Nam je znano? Se nam svita? Ne?
Otroci so naše kopije. Sledijo nam, nas opazujejo in se od nas učijo. Mali princ je rekel, da so besede izvor nesporazuma. Zato otrok ne moremo učiti z besedami, temveč z lastnim zgledom in dejanji. Zgleda – tako kot zdravega življenjskega sloga – ne moremo kupiti. Moramo ga uravnotežiti in živeti. Takrat resnično uživamo in zaživimo življenje ter takega sloga naučimo tudi svoje otroke.
Ste za to, da še malo debatiramo, modrujemo, googlamo in pametujemo? Ste za to, da zgubljamo čas, da vse prelistamo in preberemo … vmes pa nam odrežejo kakšen hemoroid?
Gremo v akcijo!
Raje se odločimo, uporabimo svoje znanje in preproste nasvete ter pojdimo v akcijo!
Dejstvo je, da se počutimo tako, kot živimo. Živimo pa tako kot jemo. Potrebujemo uravnotežene obroke z bogato hranilno in pametno kalorično vrednostjo. Potrebujemo:
- dobre ogljikove hidrate, ki so naše gorivo,
- dobre beljakovine, ki so gradnik naših celic,
- dobre maščobe, ki so sestavni del možganov in živčnih ovojnic (potrebujemo jih tudi za absorpcijo vitaminov, zdrave lase, kožo in sklepe ter za zaščito in podporo vitalnih organov in še kaj),
- vitamine in minerale, ki so ključni za metabolizem beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob (nekateri so del strukture celic in pomembni za njihovo rast in razvoj, drugi pa so pomembni antioksidanti; za nas šteje samo, da jih je dovolj - zato jejmo veliko sadja in zelenjave!).
Dobri ogljikovi hidrati so kompleksni. Jejmo predvsem nepredelane, polnozrnate in »žive« - take z visoko hranilno vrednostjo, z veliko koristmi za zdravje in nižjim glikemičnim indeksom. Energija se bo tvorila počasneje, na bolj nadzorovan način. Ta hranila nam ne bodo pretirano dvignila krvnega sladkorja in nam zato ne bo hitro »padel cuker«. Čez dan bomo zato manj iskali sladke prigrizke. Na drugi strani pa se izogibajmo enostavnim, predelanim hidratom, ki so prave »kalorične bombe«. Najprej povzročajo hiperaktivnost, nato utrujenost in zaspanost. To so tisti, ki povzročajo tudi »odvisnost« in zaradi katerih imamo slabo vest ali pa zaradi njih zvečer objemamo hladilnik. Sčasoma se jim ne moremo več upreti, ker nam zlezejo pod kožo in v podzavest.
Raziskava Inštituta za varovanje zdravja je pokazala, da kar 37,4 odstotka slovenskih mladostnikov, starih med 11 in 15 let, vsak dan uživa sladkane pijače, sladkarije pa 25 odstotkov.
Dobre beljakovine so tiste, ki so bolj bazične in ne zakisajo organizma. So tiste, ki jih priporočajo tudi vodilni nutricionisti. So rastlinskega izvora, brez škodljivih maščob, hkrati pa tiste najboljše v pravi kombinaciji z ogljikovimi hidrati nudijo odlično regeneracijo po naporu ali stresnem dnevu.
Kar se tiče maščob, uživajmo hrano, ki je naravno nemastna, kot na primer polnovredne žitarice in stročnice, sadje in zelenjava. Dobre so tudi v oreščkih, ki pa ne smejo biti slani. Ste vedeli, da najboljše maščobe (ob primerni količini) izboljšajo razpoloženje, koncentracijo ter blažijo vnetja, pri otrocih pa zmanjšujejo hiperaktivnost? Ali veste, da celo strokovnjaki ne vedo točno, kako bodo hidrogenizirana olja v margarinah, pecivih in v vseh lepljivih prigrizkih v telesu delovala dolgoročno? Vse bolj pa jih povezujejo z najhujšimi kugami – diabetesom, debelostjo, rakom, srčno-žilnimi boleznimi …
Dobra prebava je izvor dobrega počutja
Po izkušnjah iz prakse in opozarjanjih zdravnikov je vse več ljudi zaprtih. Saj veste, tista nadloga, zaradi katere nimamo jutranjega velikega čiščenja naše prebavne cevi, ki je izvor dobrega počutja in zdravja. Predstavljajte si približno osem metrov dolgo cev pomivalnega stroja. Da, v tem stroju se pere posoda, ki je umazana od hrane. V cevi se nabira voda in v stroju neznosno smrdi, če voda tam stoji dalj časa.
Kaj pa v naši »cevi«, prebavnem traktu, ko organska hranila gnijejo in razpadajo? No, zato je rak debelega črevesja ena najbolj pogostih bolezni sedanjega časa. Ste vedeli, da lahko z uživanjem dobrih vlaknin, ki »krtačijo« naše črevesne resice, izboljšamo absorpcijo hranil? Ali pa celo povečamo površino svojih črevesnih resic iz površine enega na dve teniški igrišči. To, da nam vlaknine dajejo občutek sitosti in lahko znižujejo povišan krvni sladkor in holesterol v krvi, že vemo, kajne? Ali veste, da so med nami ljudje, ki sta jim povišana krvni sladkor in holesterol zaradi več popite vode in zaužitih vlaknin padla na normalno raven? Da o tistih, ki zjutraj hitro in brez težav opravijo svojo potrebo namesto prejšnjega »rojevanja enkrat na tri dni«, niti ne govorimo.
Otroci so zaradi neprimerne prehrane ves dan, ne glede na starost, na gugalnici razpoloženja. Na enem koncu gugalnice je hiperaktivnost, ko jim krvni sladkor zaradi kalorično »neumne« in hranilno »revne« hrane močno naraste. Na drugi strani je pomanjkanje koncentracije v družbi z nemirom, tesnobo in tečnobo, ko jim krvni sladkor pade. Posledično smo tečni še starši.
O tem, kako pomembna je pijača, ki lahko v telesu povzroča pravo »vojno stanje«, in da lahko z uživanjem zadostnih količin vode izboljšamo koncentracijo ter zmanjšamo pogostost glavobolov, pa kdaj drugič. Če popijemo dovolj vode, je kri bolj redka ter bogatejša s kisikom in hranili za možgane, zato smo bolj produktivni.
Kaj pa izgubljanje telesne teže? Ste vedeli, da lahko z dovolj intenzivno vadbo, ki je prilagojena našim željam, ciljem in potrebam, v prvih petnajstih minutah skurimo hitra goriva, v nadaljnji primerni obremenitvi pa zelo učinkovito pokurimo vse maščobe?
In še en trik: nadzorujmo vnos hidratov! Če smo zelo telesno aktivni, jih lahko zaužijemo več, če želimo »kuriti« maščobe, pa naj jih bo manj in jih po peti uri popoldan ne jejmo več. Prav tako jih ne jejmo najmanj eno uro pred dolgotrajno vadbo. Na ta način bomo pospešili metabolizem maščob. Še je dovolj časa do poletja!
Pomanjkanje vode v telesu povzroča pravo »vojno stanje. Z uživanjem zadostnih količin vode izboljšamo koncentracijo in zmanjšamo pogostost glavobolov. Če popijemo dovolj vode, je kri bolj redka ter bogatejša s kisikom in hranili za možgane, zato smo bolj produktivni.
Preprosto deluje
Ko potegnemo črto, so stvari preproste. Uravnotežiti moramo pet osnovnih dejavnikov:
- prehrano,
- pitje vode in dobrih tekočin,
- gibanje oz. vadbo,
- spanje oz. počitek,
- vsak dan storiti nekaj dobrega za svoje psihično in fizično zdravje.
Vse dejavnike moramo prilagoditi sebi – glede na to, kakšen je naš življenjski slog in tudi glede na to, kdo nam sledi. Znanje imamo. Izkoristimo ga in zaživimo bolje. Kdaj, če ne zdaj?
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 64, poletje 2012.
