V mojem otroštvu nam je bilo mleko res živilo in pijača. Otroci smo ga pili za žejo, pa tudi, ker je bilo dobro in zdravo. Živela sem na kmetiji, ki je dajala mleko za naše potrebe, viške pa smo prodali v Mlekarno Podnanos. Pri nas doma je bila zbiralnica mleka tudi od sosednjih kmetij in že zgodaj sem spoznala, kako nujno je, da z njim ravnamo higiensko. Ko so sosede prinašale mleko v zbiralnico, so z mojo mamo marsikatero rekle tudi o zdravilnosti mleka. Nekatere so ga uporabljale tudi kot kozmetiko, če lahko tako rečemo, saj je veljalo, da smetana pomlajuje kožo na obrazu. In še bi lahko naštevala, na primer to, da smo vnete oči spirali s sveže pomolzenim mlekom ...
Za praznike je mama vedno spekla »ta boljši kruh« in med moko več kot vode vlila svežega polnomastnega mleka. In dodala še žlico smetane ali dve, še zlasti, če je pekla potico.
Danes v razvitem svetu še živimo v preobilju hrane; trgovine so prepolne močnó predelanih živil, zato se povečuje delež bolezni, ki bi jih lahko z zdravo hrano preprečili. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se kar 95 odstotkov ljudi v razvitem svetu ne prehranjuje zdravo, torej ne dobi dovolj raznovrstnih snovi za ohranitev zdravja, in kar 75 odstotkov ljudi ne uživa zdrave hrane, zato si z njo celo škodijo.
Danes si izmišljamo in izmišljamo ... To s pridom izkorišča živilska industrija in nam ponuja tudi lahka živila, lahko mleko ... Iz mleka odstranijo maščobo, zato pridobijo še več masla, smetane, jogurtov in drugih izdelkov in nam povrhu modno muho še zaračunajo. Mar menite, da je vodéno mleko brez maščobe boljše in bolj zdravo od polnega? Nikakor! Le kam so iz mleka šli vitamini A, E, D in K, ki so v maščobah!?
Naravno, higienično surovo mleko zdravih krav, ovc ali koz, ki se pasejo, je idealna hrana, saj vsebuje vsa za življenje pomembna hranila. Skoraj ni diete, v katero ne bi mogli vključiti mleka. Če nam je zdravnik prepovedal mleko, to sámo ni prav nič krivo, marveč je v našem prebavnem traktu nekaj narobe, najpogosteje kot posledica našega načina življenja, saj se zelo malo ljudi rodi z že prirojeno okvaro in ne morejo prebavljati aminokisline fenilalanin, ki je tudi v mleku.
Če pogledamo v zgodovino, je v Svetem pismu večkrat omenjeno mleko; tako so Izraelci šli prek puščave v obljubljeno deželo, »kjer se cedita mleko in med«. Hipokrat je priporočal mleko za okrepitev organizma. Arheologi pa so odkrili, da so ljudje uživali mleko že v kameni dobi. Mnogo pozneje so mleko častili Egipčani, ga darovali bogu Ozirisu ... in kult čaščenja mleka se je prek Keltov, Rimljanov, Germanov, Slovanov ter drugih plemen na evropskih tleh ohranjal stoletja. Že nekaj stoletij je znano, da ima mleko tudi zdravilno vlogo. V dietnih priročnikih od renesanse naprej so mleko priporočali otrokom in starejšim, tuberkuloznim bolnikom, pri boleznih srca in dvanajstnika ter za okrepitev po boleznih. Podobno velja za kislo mleko. Iz prostranih ruskih step in Zakavkazja pa se je razširilo spoznanje o zdravilnosti jogurta in kefirja.
Mleko v »genih«
Pri tem ne mislim na dejstvo, da smo ljudje sesalci in nam je materino mleko prva hrana. Mislim na mleko, ki nam ga darujejo krave in drobnica. Sveže surovo mleko je po definiciji nespremenjeno, čisto, pridobljeno s higienično molžo in takoj učinkovito ohlajeno na 2 do 3 stopinje Celzija. Táko ohrani svoje lastnosti dva do tri dni. Takoj po molži je mleko najbolj zdravilno, saj vsebuje laktenine iz vrst imunoglobulinov, ki so zaviralci delovanja mikroorganizmov. Zato število teh sprva celo upade in začne naraščati šele pozneje zaradi vplivov okolja. Zaradi tega je treba mleko prevreti. No, mi smo kot otroci radi pristavili lonček, ko je mama molzla krave. S tega vidika je dobro uživati surovo polno mleko, seveda ob pogojih, ki sem jih navedla, da so bile krave ali drobnica zdrave, molža popolnoma higienična in mleko takoj ohlajeno na ustrezno temperaturo. Pri sodobni strojni molži in mlekovodih do hladilnice ali ohlajenih mlekomatov to zlahka dosežemo. Za nosečnice, otroke in bolnike z oslabljenim imunskim sistemom pa je bolj priporočljivo pasterizirano mleko.
Kaj mleko vsebuje?
Med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom so manjše razlike, tako z vidika senzoričnih lastnosti kakor tudi po beljakovinski sestavi mleka. Mleko se razlikuje tudi glede na vrsto paše, na nižinsko ali višinsko, glede na vrsto krme in stanje živali. Pa vendar ima mleko skupne značilnosti: vsako mleko vsebuje največ vode, ki je je celo več kot 80 odstotkov; sledijo beljakovine, ogljikovi hidrati (laktoza) in maščobe, zelo pomembni so vitamini in mineralne snovi.
Krave so molzne samo takrat, ko imajo telička. V povprečju krava prvega telička skoti pri dveh letih starosti. Po tem je krava molzna 3 do 4 leta.
V kravjem mleku je v povprečju od 3,3 do 3,5 odstotka beljakovin, v kozjem do 3,6 odstotka beljakovin. Večji je delež beljakovin v ovčjem mleku, in sicer do 5,8 odstotka. Mlečnih maščob je najmanj v kravjem mleku, okrog 3,7 odstotka, v kozjem mleku okrog 4,1 odstotka in največ v ovčjem mleku, okrog 7,9 odstotka. Laktoze je v povprečju najmanj pri ovčjem mleku (4,5 %), potem v kozjem mleku (4,7 %) in največ v kravjem mleku, do 4,8 odstotka.
Mineralov je povsod približno enako, okrog 0,7 odstotka. Mleko je pomemben vir kalija, kalcija, cinka, fosforja, natrija, klora in magnezija, v sledovih še železa, bakra, joda, molibdena, kobalta, kroma in fluora. Med vitamini so vsi, ki so topni v maščobah, in sicer A, E, D in K ter nekaj vitaminov skupine B, med njimi največ pantotenske kisline ali vitamina B5, ki ga štejemo za protistresni vitamin (znano je, da mleko pomirja). Ker je vitamin B5 občutljiv na toploto, pa ga dobimo le v svežem polnem ali v kratkotrajno pasteriziranem mleku. Sledi vitamin B2, ki je zoper utrujene oči, vrtoglavico, drhtenje ..., uničuje pa ga svetloba. Prav vitamin B2 omogoča presnovo maščob v telesu; holin ali vitamin B7 pa izboljšuje topnost holesterola. Nekaj je tudi vitaminov B1, B3 in B12, razmeroma veliko je vitamina C, A je količina zelo odvisna od vrste paše. Kravje mleko je tudi bogat vir karotenoidov in skupaj z drugimi snovmi v njem zaščita pred nekaterimi vrstami raka, zlasti na debelem črevesju.
Vsako polno mleko, pa naj gre za kravje, ovčje ali kozje, je v normalnih količinah uživanja okrog pol litra na dan povsem zdravo in enako velja za izdelke iz njih. V tem primeru ni bojazni, da bi nam škodila mlečna maščoba iz polnega mleka, ki je pomemben vir energije in daje specifično aromo posameznim vrstam mleka. Zanjo so namreč značilne kratkoverižne in srednjeverižne maščobne kisline, zato trebušni slinavki ni treba izdelovati encima lipaza, in posledično pride v naše ožilje manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Poleg nasičenih so v mleku tudi različne nenasičene maščobne kisline, med njimi je največ oleinske.
Mleko zoper težave
Ni novost, da mleko vseh vrst pomaga premagovati stres. To pripisujejo magneziju, ki ga je v mleku obilo. Magnezij zavira sproščanje stresnih hormonov in obenem zmanjšuje nevarnost srčno-žilnih obolenj, zlasti motenj ritma srca (tahikardije) kot posledice dolgotrajnega delovanja stresa. Tudi visoka vsebnost kalija v mleku pomaga srcu, saj pomanjkanje kalija v telesu ruši razmerje z natrijem, kar ima za posledico hudo povišanje krvnega tlaka. Že kot otroci v osnovni šoli smo vedeli, da moramo mleko piti, ker zaradi kalcija pomaga zobem. Prav tako mleko koristi dihalnim potem, od nosne in ustne votline do grla, bronhijev in pljuč. Raziskovalci v Avstraliji so dokazali, da – v nasprotju z ljudskim prepričanjem v Evropi – mleko koristi pri prehladnih obolenjih, saj pomirja senzorične receptorje v ustih in želodcu, zaradi česar se zato izloča manj sluzi. Mleko pomaga uspešno premagovati herpes in spomladansko utrujenost, saj je bogato z lizinom.
Mleko je zelo dobro za možgane
Današnja krava proizvede toliko mleka, kolikor ga je včasih proizvedlo 10 krav skupaj.
Aminokisline v mleku so nujne za nastajanje nevrotransmiterjev kot prenašalcev živčnih dražljajev. Tak prenašalec za dobro spanje je serotonin, ki nastaja iz aminokisline triptofan in ga je veliko v mleku. Maščobne kisline iz mleka so za gradnjo celičnih membran, vitamini, zlasti E, skrbijo za »mladost« možganov, minerali pa so katalizatorji kemičnih procesov. Glede varovalne funkcije mleka pred rakom si znanstveniki niso enotni. Nekateri opozarjajo, da nasičene maščobe v mleku, podobno kot nasičene maščobe sploh, lahko sprožajo določene vrste raka. V podkrepitev tega navajajo, da naj bi bilo statistično manj raka med tistimi, ki uživajo posneto mleko. Nasprotniki pa trdijo, da je v mleku še več snovi, ki raka preprečujejo. Ključna naj bi bila neka snov, ki je še niso odkrili oziroma ugotovili. No, vsekakor zoper raka močno delujejo vitamini v mleku, zlasti A, E in D, in minerali. Prav vitamin D naj bi bil, če ga primanjkuje, opozorilo za nevarnost raka na črevesju. Pred njim močno varuje tudi kalcij. Mleko s svojimi dragocenimi lastnostmi daje telesu skoraj vse, kar celice potrebujejo za obnovo, zaščito in popravilo, zato upočasnjuje proces staranja.
Marija Merljak in njena hčerka Mojca Koman sta skupaj napisali že dve knjigi: Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev. Pred izidom je tretja knjiga z delovnim naslovom Napotki za zdravo življenje. Marija Merljak je za svetovanje dosegljiva tudi po telefonu 041 647 645.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 62, april 2012.
