Ali sploh obstaja kdo, ki bi zase lahko trdil, da ni bil še nikoli pod stresom – v zasebnem življenju ali v službi? Stres je skrb vzbujajoč pojav današnje družbe. Raziskave poročajo, da se samo v zadnjih desetih letih dvakrat več oseb pritožuje zaradi različnih motenj, ki jih povzroča stres, pri čemer so ženske prizadete bolj kot moški. Te raziskave pa še niso zajele posledic zdajšnje gospodarske krize.
Kaj je stres
Stres je stanje mentalne, čustvene ali druge obremenjenosti, njegova posledica pa je pospešeno izločanje kortizola, »stresnega« hormona. Ta hormon lahko viša raven krvnega tlaka, vpliva na ritem srca in viša raven sladkorja v krvi. Zaradi dolgotrajnega ali ponavljajočega se stresa smo lahko sčasoma nesposobni odpravljati močno nakopičene napetosti, posledice pa so lahko zelo različne – od spremenjenega čustvovanja, različnih zdravstvenih motenj pa vse do poklicnih težav, slabega finančnega položaja ali celo izgube službe. Stalno povišan kortizol v telesu namreč povzroča izčrpanost, zmanjšuje storilnost in dolgoročno mnoge fiziološke, zdravstvene ter psihične težave. Uradna medicina hujše motnje zdravi s specifičnimi zdravili, ki pa v glavnem zdravijo posledice in ne odpravijo vzroka bolezni. Žal imajo lahko tudi neželene učinke in pri dolgotrajni uporabi povzročijo odvisnost. Zato je smiselno, da si pomagamo sami, dokler je za to še čas.
Melisa – pomoč iz narave
Najširše uporabljana rastlina proti razdražljivosti in napetosti je melisa (Melissa officinalis). Ljudje liste melise zaradi ugodnih učinkov uporabljajo že vse od antičnih časov. Stari Grki in Rimljani so meliso uporabljali za obkladke in obvezovanje ran, arabski zdravniki pa so ugotovili, da poživlja in krepi srce ter odganja tesnobo in potrtost. V srednjo Evropo so jo prinesli benediktinski menihi in jo gojili v samostanskih vrtovih. Sveta Hildegarda je ugotovila, da bo »tisti, ki uživa meliso, poplačan z lahkoto smejanja«. Sloviti srednjeveški zdravilec Paracelzij pa je meliso imenoval kar »eliksir življenja«.
Novejša dognanja
Raziskave so potrdile, da melisa pozitivno učinkuje pri različnih oblikah razpoloženjskih motenj, povezanih s stresom, denimo pri žalosti, tesnobi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti, razdraženosti, ...
Blagodejne učinke melise so potrdile tudi novejše znanstvene raziskave. Največ jih je njene pomirjevalne oziroma blažilne učinke raziskovalo z merjenjem razpoloženja, sposobnosti opažanja in kakovosti spanja kontrolne skupine. Raziskave so potrdile, da melisa pozitivno učinkuje pri različnih oblikah razpoloženjskih motenj, povezanih s stresom, denimo pri žalosti, tesnobi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti, razdraženosti … Ugotovili so, da melisa zares sprošča in pomembno izboljšuje tudi kakovost spanja, pa tudi, da pri mladih ljudeh že enkraten odmerek lahko bistveno izboljša razpoloženje in poveča moč opažanja. Zanimivo pa je, da spodbujanje občutka sproščenosti ne povzroča manjše delovne storilnosti ali zbranosti. Prav nasprotno – ugotovili so, da melisa izboljšuje zbranost in veča sposobnost osredotočenja. Melisa pozitivno vpliva tudi na kratkoročni in dolgoročni spomin, zato je na primer zelo učinkovita tudi pri študentih.
Raziskave so potrdile tudi antioksidacijske učinke izvlečkov melise in protibakterijsko, protivirusno ter protiglivično delovanje.
Iskanje aktivnih učinkovin
Kaže, da je melisa prava, tradicionalna in naravna izbira za reševanje težav, ki jih povzroča stres. Več znanstvenih raziskav je iskalo eno ali več aktivnih učinkovin melise, ki so domnevno razlog za vse njene pozitivne učinke. Vendar so vse raziskave prišle le do zanimivega enotnega sklepa: ugodni učinek melise je sad sinergije vseh sestavin (totuma) v rastlini. Zato je pri izbiri načina uživanja melise izredno pomembna kakovost njenega izvlečka. Treba je torej iskati tiste izvlečke, ki spoštujejo celotnost oziroma »totum« rastline in katerih učinek potrjujejo tudi znanstvene raziskave.
Melisa je izredno varna rastlina, pri kateri v stoletjih uporabe niso ugotovili neželenih učinkov. Vendar ni odveč poudariti, da je uporaba melise namenjena pomoči pri blagih motnjah oziroma težavah, ki jih povzroča stres. Pri resnih težavah pa moramo vsekakor poiskati zdravniško pomoč.
