Vegetarijanstvo je način življenja, pri katerem se ljudje odrečejo uživanju živil iz ubitih živali (mesu, ribam, rakom, školjkam) in izdelkom iz živali (usnju, krznu, svili). Približno 2,5 odstotka odraslih v zda in 4 odstotke odraslih v Kanadi uživa vegetarijansko prehrano. Po raziskavi Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji delnih vegetarijancev 2,1 odstotka, vegetarijancev 1,1 odstotka, še manj pa je zaznanih drugih prehranskih praks. Vnos uravnotežene, zdrave in dobro načrtovane prehrane je sicer pomemben za vse ljudi, vendar pa je ključnega pomena prav v obdobju rasti, torej v prvih dveh desetletjih življenja.
Vegetarijanci se razlikujejo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovni nazor. Pogosto se iz moralnoetičnih, ekonomskih, verskih, zdravstvenih ali drugih razlogov odrečejo tudi uživanju alkohola in nikotina in so telesno aktivni. Brezmesno hrano vključujejo v asketski način življenja številna verstva, npr. hinduizem, budizem in Adventistična cerkev sedmega dne, ki neposredno zagovarjajo vegetarijanstvo, rastafarijanski kult pa zagovarja frutarijanstvo, ki v prehrani dovoljuje le sveže sadje.
Odločitvi za vegetarijanstvo lahko botrujejo tudi estetski in filozofski razlogi, pa tudi strah pred bovino spongiformno encefalopatijo (bse, bolezen norih krav), v novejšem času pa vse bolj tudi ekološki razlogi. Vegetarijanska prehrana je pogosto povezana z alternativno medicino, v zadnjem času pa je sestavni del številnih gibanj, ki so popularna predvsem med mladimi.
Zakaj človeški organizem sploh potrebuje meso, mleko in mlečne izdelke oz. živila živalskega izvora?
Človek je življenjsko vezan na hrano, saj od lakote ali žeje lahko umre. Hranila iz prebavljene hrane se vsrkajo v kri, od tu pa gredo v vse celice organizma, kjer omogočajo ustrezno rast in razvoj vseh organov v telesu ter vse aktivnosti človeka. Pri tem so pomembna prav vsa živila, tako rastlinskega kot živalskega izvora. Otroška prehrana pa mora vsebovati več beljakovin, vitaminov in mineralov na energetsko enoto kot prehrana odraslih.
Kakšno prehrano torej svetujemo za dojenčke in večje otroke?
Lani smo slovenski zdravniki pediatri sprejeli nove smernice zdrave prehrane dojenčkov, ki jih je oblikovala delovna skupina za nutricionistiko, v kateri sodelujejo številni strokovnjaki različnih področij pediatrije (gastroenterologi, alergologi, endokrinologi, klinični dietetiki) pa tudi zdravniki sekundarnega in primarnega nivoja (pediatri iz otroških dispanzerjev oz. pediatri v zasebni praksi). Smernice so povzete po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (espghan). Smernice priporočajo dojenje do 6. meseca starosti, če ni možno, pa uvedbo ustrezne mlečne formule (po posvetu z zdravnikom).
Med dopolnjenim 4.–6. mesecem starosti mati lahko začne uvajati dopolnilno oz. mešano, čvrsto prehrano. Priporočamo najprej uvedbo zelenjavnih, nato zelenjavno- krompirjevo-mesnih kašic, nato mlečno- žitnih in postopno še sadno-žitnih kašic. Po 6. mesecu starosti lahko začne otrok postopno uživati vsa živila, vključno z ribami in jajčnim rumenjakom, razen jajčnega beljaka, medu in morskih sadežev, ki jih otrok lahko dobi šele po prvem letu starosti. Tudi kravjega mleka naj ne dobi pred prvim rojstnim dnevom. Približno od 10. meseca starosti pa naj dojenček začne dobivati tako imenovano »družinsko prehrano«.
Pri otrocih od 2. leta starosti naprej so smernice izdelane po priporočilih Evropskega združenja za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko že od leta 1994.
Seveda pa je zelo pomembno, da se teh navodil držimo tudi pri pripravljanju prehrane v vsakdanjem življenju, saj vemo, da je odstopov veliko, tudi v smeri debelosti, predvsem pri vsejedih otrocih. Ni pa pomembna samo prehrana, temveč tudi spodbujanje zdravega načina življenja.
Zakaj je prehrana prav pri dojenčkih tako pomembna?
Prvo leto otrokovega življenja sodi med najintenzivnejša obdobja, saj sta rast in razvoj otroka v tem obdobju najhitrejša. Če je dojenček zdrav in nima težav, v prvih šestih mesecih življenja podvoji svojo porodno težo, ko dopolni prvo leto, pa jo celo potroji. Hitra rast otrokovih možganov, ki omogoča njegov ustrezen razvoj, zahteva ustrezno energetsko podporo in kakovostno kar najustreznejšo sestavo dojenčkove prehrane.
Če dojenček ne potroji porodne teže, to pomeni, da je dobil bodisi premalo hrane bodisi neustrezno hrano ali pa ima kako kronično bolezen (npr. bolezen srca ali obolenje ledvic, nevrološko ali katerokoli drugo hudo bolezen), ki mu v veliki meri preprečuje, da bi primerno napredoval na telesni teži in primerno rasel.
Ali je torej otrok lahko hranjen z vegetarijansko ali vegansko hrano?
V več raziskavah so ugotovili, da vegetarijanska prehrana, če je pestra ter vključuje jajca in mleko ter mlečne izdelke, sicer lahko pokrije vse otrokove prehranske potrebe, a v bistveno manj varnem območju kot nevegetarijanska (omnivorna) prehrana. Zdravstvene posledice vegetarijanske prehrane pri otroku so odvisne od prehranskega vzorca, ki ga dobiva otrok. Če ima otrok zelo omejeno prehrano, obstaja večje tveganje za resnejša prehranska pomanjkanja. Če mati uživa pestro vegetarijansko prehrano in doji, bo otroku sicer zagotovila normalno rast in razvoj v prvih šestih mesecih življenja. Težave pa nastanejo, če mati v času nosečnosti uživa zelo omejeno prehrano in z njo nadaljuje tudi v času dopolnilne prehrane pri otroku.
Če pa otrok prejema vegansko ali makrobiotično prehrano, se tveganje za razvoj stanj, povezanih s pomanjkanji, zelo poveča.
Vrste vegetarijanske prehrane
delni vegetarijanci: ne uživajo mesa kopenskih živali, vendar poleg rastlinskih živil uživajo tudi jajca, mleko, mlečne izdelke in med, pa tudi ribe, školjke in rake
lakto-ovo vegetarijanci: ne uživajo mesa in rib, poleg rastlinskih živil pa uživajo tudi jajca, mleko, mlečne izdelke in med
lakto vegetarijanci: ne uživajo mesa, rib in jajc, poleg rastlinskih živil pa uživajo mleko, mlečne izdelke in med
ovo vegetarijanci: ne uživajo mesa, rib in mleka, poleg rastlinskih živil pa uživajo tudi jajca in med
vegani oz. strogi vegetarijanci: ne uživajo nobenega živila živalskega izvora, torej ne jedo mesa, rib, jajc, mleka in medu, uživajo le rastlinska živila
presnojedci: ne uživajo mesa, rib, jajc, mleka, medu in toplotno obdelanih živil (kuhanih, pečenih, dušenih), uživajo le surova, toplotno neobdelana rastlinska živila (sadje, zelenjavo in semena)
frutarijanci: uživajo le sadje
Kako se pri otroku kažejo posledice vegetarijanske in veganske prehrane?
Posledice so odvisne od vrste prehranjevanja in seveda od tega, koliko časa je otrok tako hrano dobival.
Zaradi pomanjkanja vitamina B12 lahko nastopijo stalne nevrološke okvare (prizadetost živčevja), še preden se razvijejo znaki hude slabokrvnosti (megaloblastna anemija). Vitamina B12 v rastlinski hrani dejansko ni. Veganska živila, kot so tempeh, miso, morske alge, sojina omaka, fižolovi kalčki, sicer vsebujejo vitamin B12, toda v obliki, ki nima biološke vrednosti za človeka. Tudi nekatere oblike morske trave in alg imajo dovolj pritrjenega planktona, da oskrbi jed z nekaj vitamina B12. Toda količina planktona zelo variira, zato je zelo negotov, hkrati pa tudi nezanesljiv vir vitamina B12 pri veganski prehrani.
Pri hrani ne moremo zgrešiti, če smo v vsem zmerni in če poskrbimo za raznolikost. Ob uvajanju nove hrane malčkom je najbolj odgovorno, če sledimo splošnim smernicam in zdravi pameti. Kadar ste v dilemi, se posvetujte z babicami ali prijateljicami. Če to ni dovolj, se obrnite na svojega pediatra. Posebno pozornost pa velja posvetiti morebitnim alergijam.
Pri veganski in makrobiotični prehrani nastopi tudi pomanjkanje vitamina D, če otrok ni izpostavljen sončnim žarkom (to pa ne velja za vegetarijansko prehrano), ter pomanjkanje kalcija in železa. Pri vegetarijancih je nevarnost za pomanjkanje železa velika, pri veganih pa nedvomna, saj ne dobijo železa iz mesa, perutnine in rib. Razpoložljivost železa v hrani rastlinskega izvora je precej manjša zaradi prisotnosti vlaknin, fitatov, tanina in drugih polifenolov. Železo se bolje vsrka ob prisotnosti organskih kislin, kot sta askorbinska in citronska kislina.
Pomanjkanje cinka je najmanj raziskano področje vegetarijanske prehrane. Hrana živalskega izvora vsebuje cink, ne vsebuje pa zaviralcev vsrkljivosti cinka, kot so fitati in oksalatne sestavine, ki se nahajajo v rastlinski hrani. Cinka je veliko v rdečem mesu, ki pa ga vegetarijanci ne uživajo.
Vegetarijanska prehrana ima običajno zadostno količino n-6 maščobnih kislin, mejne pa so vrednosti n-3 maščobnih kislin. Prehrana, ki ne vsebuje rib, jajc ali mikroalg, vsebuje premalo eikozapentaenojske kisline (epa) in dokozaheksaenojske kisline (dha), ki sta zelo pomembni za zdrav srčno- žilni sistem in razvoj ostrine vida ter možganov pri otroku.
Ali je lahko vegetarijanska prehrana tudi koristna?
Vsekakor lahko ima vegetarijanska prehrana pri odraslem dolgoročne pozitivne učinke, kot so zmanjšana pojavnost zvišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2 in zmanjšanje smrtnosti zaradi srčno-žilnih obolenj. V literaturi pa so v nasprotju s temi trditvami opisani tudi primeri odraslih z vegetarijansko prehrano, pri katerih so ob pomanjkanju vitamina B12 ugotavljali zvišane vrednosti homocisteina v krvi, kar je dodaten dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko kap. Tako za vegetarijansko kot tudi za nevegetarijansko prehrano velja, da sta lahko ustrezni ali škodljivi - pač glede na to, ali sta dobro načrtovani oz. ali upoštevata znanstvena dognanja.
Makrobiotična prehrana:
Ljudje uživajo le polnozrnata živila, zlasti rjavi riž, žitna zrna, ječmen, proso, rž, koruzo in jedi iz drugih žit, lokalno sadje in zelenjavo ter juhe iz fermentirane soje (miso in shoyo). Občasno uživajo jedi iz moke (testenine, kruh in ostala živila iz moke), fižol (kuhan ali produkte iz fižola), druge stročnice ali njihove produkte, npr. izdelke iz soje (tofu, tempeh in natto), semena ter oreščke. Nekajkrat na teden uživajo majhno količino rib, rakov in školjk. 2–3 krat na teden smejo uživati zmerne količine sladic, zlasti naravno sladka živila kot npr. jabolka in suho sadje, med sladili pa rižev sirup, ječmenov slad. Navadno ne uživajo mesa, perutnine, jajc, mleka, sladkorja, medu, melase, čokolade in ostalih sladil ter tropskih sadežev (mango, ananas, papaja).
Kakšno je torej stališče zdravnikov do vegetarijanskega ali veganskega prehranjevanja otrok?
Smernice za prehrano dojenčkov v Sloveniji odsvetujejo vegetarijansko prehrano za dojenčke, saj že manjše nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane pri otroku lahko privedejo do pomanjkanja posameznih osnovnih prehranskih sestavin s posledično škodo na zdravju otroka. Če so dojenčki kljub odsvetovanju hranjeni z vegetarijansko prehrano, naj uživajo zadostno količino materinega mleka ali mlečne formule (vsaj 500 ml dnevno) ter mlečnih izdelkov in jajc. Otrok mora biti pod redno zdravniško kontrolo.
Veganska in makrobiotična prehrana pa zaradi škodljivosti nista primerni za otroke.
Posledice uživanja veganske ali makrobiotične prehrane pri otrocih
Otroci, ki uživajo vegansko ali makrobiotično prehrano z omejenim vnosom ali popolno odsotnostjo hranil živalskega izvora, imajo velik dejavnik tveganja za razvoj prehranskih pomanjkanj. Ta problem je združenje za Evropsko gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko natančno opisalo na osnovi študije, ki je bila narejena na Nizozemskem in je obravnavala dojenčke in male otroke, hranjene z makrobiotično prehrano.
Pri teh otrocih se je razvilo:
- pomanjkanje kalorij,
- pomanjkanje beljakovin (beljakovinsko-kalorična podhranjenost),
- pomanjkanje vitamina B12,
- pomanjkanje vitamina D,
- pomanjkanje kalcija ter
- pomanjkanje riboflavina (vitamina B2).
Otroci so imeli slabše napredovanje telesne teže in višine, premalo maščob, nerazvito ter oslabljeno mišičje in počasnejši psiho-motorični razvoj.
Če doječa mati prejema vegansko prehrano in ne dobiva dodatnih prehranskih dopolnil, potem obstaja pomembno, veliko tveganje za razvoj hude prizadetosti kognitivnih funkcij pri otroku. Tveganje pa se še poveča, če se pri otroku nadaljuje veganska prehrana brez hranil živalskega izvora.
