Koža in sluznica predstavljata dragoceno zaščito pred zunanjim svetom in pred vsemi motečimi vplivi, torej imata pomembno vlogo v imunskem sistemu.
Na naši koži živi na milijone mikrobov, ki so po večini prijazna enocelična bitja. Med vsemi je samo okoli sto takih, ki so zdravju resnično škodljiva. V svetovnem merilu poteka »Human microbiome project« – projekt o bakterijah, ki so značilne za človeka. Projekt ima za cilj raziskati vse vrste bakterij, ki živijo na koži in sluznicah v sožitju s človekom. Obstaja hipoteza, da so bakterije na koži prav tako pomembne za človekov dober imunski sistem kot bakterije v črevesju. Pomembnost bakterij v črevesju je že dokazana in o tem smo večkrat pisali v reviji Naša lekarna.
Kot zanimivost pa naj povemo še to, da ima vsak človek svoj specifični, unikatni »nabor bakterij«; raziskave tečejo tudi v smeri forenzike, tako da bo omogočena identifikacija osebe na podlagi analize specifičnega seznama bakterij te osebe.
Langerhansove celice v koži – del imunskega sistema
Koža nas torej fizično varuje tudi pred mikroorganizmi, kot del imunskega sistema pa deluje tako, da:
- razpozna in loči lastne celice od tujih (npr. od mikroorganizmov), in to predvsem na osnovi razpoznave tujih beljakovin – alergenov;
- odstrani tuje celice;
- ima imunski spomin – ko se ponovno pojavi alergen, takoj reagira.
Vse te tri pomembne vloge vršijo Langerhansove celice, ki se nahajajo v povrhnjici kože. Langerhansove celice so torej najbolj zunanji del imunskega sistema. Imajo odločilno vlogo pri razpoznavanju alergena, kar je pomembno za dobro obrambo, ki jo koža predstavlja. Če se zmanjša njena imunska sposobnost, se lahko kaj hitro pojavi okužba z virusom herpesa. Število Langerhansovih celic se lahko zniža tudi zaradi pretiranega sončenja.
V eni od prejšnjih številk Naše lekarne (marec 2011) smo opisali pomen pravilnega razvoja kože – od novorojenčka naprej – in opredelili, kaj je prirojeni ter kaj pridobljeni imunski sistem. V ranem obdobju razvoja kože se torej razvija in utrjuje tudi naš imunski sistem!
Koža in njen pomen pri nastajanju pridobljenega imunskega sistema
Novorojenček se znajde v okolju, ki ga njegova koža in notranjost dotlej nista poznali. Proti mikroorganizmom in tujkom se brani s tako imenovanim prirojenim imunskim sistemom. Zanj je značilno, da je nespecifičen in brez imunskega spomina. Če tujkom uspe priti globlje (preko kože ali sluznice dihalnega, prebavnega, urinarnega trakta oz. nožnice), se mora v obrambo vključiti prirojeni imunski sistem, kar se vidi oz. občuti kot vnetje. Vnetni odgovor predstavljajo celice, imenovane fagociti, ki s pomočjo encimov razgrajujejo tuje celice oz. snovi, ki za organizem pomenijo tujek. Poleg prirojenega imunskega sistema novorojenčka v prvih dneh dodatno varujejo še snovi, ki jih je dobil od matere in jih še nadalje dobiva z materinim mlekom. A otrok mora postopoma začeti graditi lasten t. i. pridobljeni imunski sistem. Gradi ga tako, da odgovori na posamezne »tujke oz. vsiljivce «, ki jih sreča v okolju (npr. v sobi, okoli hiše, na ulici, v zemlji itd.). Do odgovora pride šele po nekaj dneh ali tednih, in sicer s tvorbo celic, imenovanih limfociti T in B. Z njimi so povezane tudi Langerhansove celice, ki se nahajajo v koži. Za pridobljeni imunski sistem je značilno, da je specifičen, tj., da je usmerjen proti točno določenemu tujku in ima imunski spomin. Slednji omogoča, da je ob ponovnem stiku z istim tujkom (alergenom) odziv hitrejši in močnejši.
Iz povedanega je razvidno, kako zelo je pomembno, da se otrok od ranega otroštva v primerni obliki srečuje z mikroorganizmi in drugimi tujki iz okolja (t. i. »sprejemljivo umazanijo«) in da v tem obdobju razvije pridobljeno imunost. Če se to obdobje zamudi, je možno, da se kasneje pojavijo prekomerni imunski odgovori (alergije) na razne, sicer običajne, snovi iz okolja.
Novejše raziskave kažejo, da je tudi v kasnejšem obdobju škodljivo pretirano umivanje (predvsem rok). S tem se namreč odstrani gornja plast keratocitov in Langerhansove celice so preveč izpostavljene alergenom. Tako se lahko po nepotrebnem izzove alergijska reakcija.
Zaključimo lahko, da je meja med imunsko odpornostjo, ki je za nas pozitivna, in alergijsko reakcijo, ki je za nas nekaj slabega, tanka. Če sta naša koža in sluznica zdravi, bodo Langerhansove celice pravilno razpoznale, kaj je resnično tujek oz. napadalec za naše telo in kaj je neškodljiv prah, izločki pršice, pelod itn.
Ker pa temu ni tako in ker vedno več ljudi zboleva za alergijami (urtikarija, kontaktni dermatitis ...), so zdravila v veliko pomoč, če se alergenu ne moremo izogniti.
Nasvet in recept priznane kuharice ter strokovnjakinje za prehrano Emilije Pavlič
Dobro je imeti svojo njivo ali vrt, če ne, pa vsaj korito zemlje na balkonu. Pa ne tiste kupljene; zelišča v taki zemlji ne uspevajo dobro. Za mnoge, predvsem starejše in bolne, je že lonček z zelišči na okenski polici nekaj, kar jih razveseli in pomiri hkrati. Tako lahko tu in tam pobrskajo po zemlji, pobožajo liste, se veselijo vsakega cveta in vsaj malo živijo z naravo ter letnimi časi.
Bobova juha
Za 5 oseb: 30 zrn svežega boba, 5 žlic drobnih testenin, 5 korenčkov, 10 drobnih krompirjev, 5 paradižnikov, 20 strokov česna, 5 žlic oljčnega olja, bazilika, majaron, timijan, peteršilj, 5 žlic naribanega parmezana.
V hladno olje naribamo česen, korenček in krompir. Dodamo bob, kocke paradižnika in natrgane začimbe. Malo pocvremo, da skoraj vsa vlaga izpari. Zalijemo z dvema litroma vode in nepokrito kuhamo približno 30 minut. Pretlačimo z ročno tlačilko in zakuhamo testenine. Kuhamo še približno 10 minut. Juho potresemo z natrganim peteršiljem in parmezanom.
Pogosta zdravila za zdravljenje alergij na koži in sluznici (usta, nos, oči)
Ugotovljenim alergenom se je seveda treba izogibati. V ta namen se objavlja »Poročilo o vsebnosti cvetnega prahu v zraku in napoved za prihodnje dni« (institut-vz.si). Alergenom se težko popolnoma izognemo, zato je uporaba zdravil nujna. Najpogosteje se uporablja naslednje:
Za izgradnjo učinkovitega imunskega sistema je zelo pomembno, da se otrok od ranega otroštva v primerni obliki srečuje s sprejemljivo umazanijo, v kateri so mikroorganizmi in drugi tujki iz okolja. V tem obdobju namreč razvije pridobljeno imunost. Če starši otroka pretirano ščitijo pred umazanijo in pretiravajo z umivanjem, se lahko pri otroku kasneje pojavijo alergije na razne običajne snovi iz okolja.
1. fiziološka raztopina
2. antihistaminiki (oralni, lokalni)
3. kortikosteroidi (oralni, lokalni)
1. Fiziološka raztopina je blagodejna predvsem v obliki zdravil za sluznico nosu in oči, ker odstrani alergene in zmanjša njihovo koncentracijo.
2. Antihistaminiki so zdravila, ki »odstranijo « snov histamin. Pri alergijski reakciji se namreč sprošča histamin, ki je glavni vzrok za neprijeten potek alergije (na koži: rdečica, srbenje, mehurji ..., v nosu: kihanje, smrkanje ...).
3. Kortikosteroidi nespecifično odpravljajo različne vnetne reakcije pri poteku alergijskega procesa. Učinkoviti so v obliki mazil na koži (alergijska reakcija hitro mine), a jih ne smemo jemati preveč dolgo.
Dobre rezultate pri alergijskih rinitisih daje uporaba kortikosteroidov lokalno, v obliki kapljic za nos.
Kapljic za nos – dekongestivov, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in zmanjšujejo oteklost sluznice, pa ne smemo uporabljati na lastno pest več kot en teden. Obiskati moramo zdravnika, ki bo predpisal pravilno zdravljenje, če bo ugotovil, da gre za alergijski rinitis. Na ta način bomo preprečili morebiten razvoj astme.
POVEZANI ČLANKI:
- Imunski sistem v nadaljevanjih: Uvod (NL 50),
- imunski sistem in imunski odziv – dogajanje na celičnem nivoju (NL 51),
- zakaj je črevesna flora tako zelo pomembna (NL 52),
- nastajanje protiteles in pomembnost slehernega gradnika (NL 53),
- »zunanja obramba« – koža in sluznice (NL 54),
- imunost v različnih starostnih obdobjih (NL 55),
- obremenitve imunskega sistema,
- cirkadiani ritem in imunski sistem,
- cepljenje.
