Seneni nahod poimenujemo tudi alergijski rinitis. Prvi točen opis senenega nahoda sega v leto 1819, ko še niso poznali pojma alergija. Najbolj značilni znaki senenega nahoda so kihanje, solzenje, pordele oči, izcedek iz nosu, žgečkanje v nosu in požiralniku, glavobol in razdražljivost. Le nekaj sto rastlin povzroča seneni nahod, simptomi pa trajajo, vse dokler je oseba izpostavljena cvetnemu prahu.
Seneni nahod je posledica preobčutljivosti za alergene snovi iz okolja, ki jih človek vdihuje. Prizadete so predvsem sluznice zgornjih dihalnih poti, nos, obnosne votline in oči. Nastopa lahko samostojno ali pa spremlja druge alergijske bolezni, kot je astma. Število obolelih iz leta v leto narašča. V razvitih področjih za simptomi senenega nahoda trpi že 10 % prebivalstva, trend alergičnih obolenj pa še vedno raste.
Seneni nahod lahko v nekaterih primerih predstavlja nadležno oviro, vendar si lahko z upoštevanjem nasvetov prihranite nevšečnosti:
- V mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne med peto in deseto uro dopoldne.
- Med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta.
- V naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu ter v večernih urah.
- Na sprehod se odpravimo po dežju, ko padavine sperejo cvetni prah.
- Med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da zaščitimo oči pred cvetnim prahom.
- Perilo sušimo v notranjih prostorih.
- Ne nabirajmo cvetja.
Z dosedanjimi raziskavami lahko že pri novorojenčkih napovemo pojav alergij. V primeru, da v družini ni pojava alergije, je verjetnost za pojav alergije pri novorojenčku 5–15 %, če je alergičen eden od staršev, je verjetnost pojava alergije 20–40 %, če pa sta alergična oba starša, se verjetnost poveča na 40– 60 %. Predispozicija za seneni nahod in tudi ostale alergije je torej dedna, to pomeni, da je dojenček dedno obremenjen z alergijo. Vendar pa ni nujno, da do alergije pride, saj je njen pojav le-te odvisen od številnih dejavnikov.
Pod določenimi pogoji iz okolja se tekom življenja pokažejo alergijski simptomi. Ko pride do stika z alergenom, nastopi občutljivostna reakcija, in imunski sistem začne tvoriti imunoglobuline E (IgE) – protitelesa proti določenim vrstam cvetnega prahu. Glavno vlogo pri alergijskem vnetju igrajo mastociti – celice, ki so razporejene po vseh plasteh nosne sluznice. Mastociti so napolnjeni z granulami, ki vsebujejo histamin in druge substance. Pri bolnikih z alergijami so mastociti v stalni pripravljenosti, da na določen dražljaj iz okolice sprostijo substance iz granul. Molekule IgE so locirane na površini mastocitov in pri vsakem stiku z alergenom iz okolja nastane vnetna reakcija. V naslednji fazi mastociti sprostijo histamin in ostale mediatorje vnetja. Histamin poveča prepustnost malih venoznih žil in povzroča draženje sluznice nosu ter kihanje. Nato pride do vnetnega procesa, ki mu sledijo simptomi senenega nahoda.
Prehlad ali seneni nahod?
Prehlad povzroči virus in vsi simptomi izginejo po približno desetih dneh. Seneni nahod lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od prisotnosti cvetnega praha v zraku in tudi od tega, na koliko vrst cvetnega prahu je človek alergičen. Vidna razlika pa se pojavlja v izcedku, ki je pri prehladu na začetku voden, kasneje pa postaja sluzast in rumeno-zeleno obarvan, pri senenem nahodu pa je izcedek ves čas voden.
Zdravljenje senenega nahoda
Povprečno mnenje ljudi je, da je seneni nahod obolenje, ki je nadležno in neprijetno, vendar ni nevarno. Ljudje se pogosto odločajo za samozdravljenje, saj seneni nahod enačijo s prehladom, posledično pa lahko pride do večje škode kot koristi. Kapljice sicer izboljšajo vnetje nosne sluznice, vendar stalno zoženje krvnih žil v nosni sluznici preprečuje izločanje izcedka, poleg tega pride do navajenosti in okvare nosne sluznice.
Otroka bi bilo treba dojiti polnih šest mesecev. V tem času moramo dohranjevanje omejiti, mati pa naj ne bi uživala alergene hrane. Ko mati konča z dojenjem, naj otrok prav tako ne uživa alergene hrane (piščančjih beljakovin, agrumov, oreščkov in hrane, ki vsebuje barvila in konzervanse).
Vzročno zdravljenje
Terapija s hipersenzibilizacijo omogoča pri alergijah na cvetni prah dobre rezultate, vendar oseba ne sme biti alergična na več kot tri alergene. Hipersenzibilizacija je terapija, ki je dolgotrajna. V podkožje injicirajo alergen, dozo pa povečujejo v majhnih korakih in v rednih časovnih presledkih. Na ta način nastane imunološka toleranca. Telo tvori IgE, ki zavirajo točno določen alergen.
Simptomatsko zdravljenje
Sredstva za preprečevanje nastanka simptomov
Kromoglicinska kislina je najpomembnejša učinkovina za stabilizacijo mastocitov v očeh, nosni sluznici in bronhialnem sistemu. Uporabljamo jo lahko daljše časovno obdobje, ker se le malo substance absorbira. Aplicirati se jo začne pred nastopom sezone cvetenja.
Ketotifen pa se uporablja za stabilizacijo mastocitov.
Antihistaminiki
Uporablja se jih lokalno za preprečevanje že nastalih simptomov senenega nahoda in sistemsko v težjih oblikah senenega nahoda. Odpravljajo alergijske simptome, zmanjšajo alergijski odziv in preprečujejo vnetje. Brez zdravnikovega priporočila se jih sme jemati od enega tedna do 10 dni, v primeru, da se znaki bolezni ne izboljšajo, je treba na pregled k zdravniku.
Kortikosteroidi
Lokalno delujoče se pri pojavu senenega nahoda uporabljajo občasno ob pojavu težjih simptomov bolezni, oralna uporaba za sistemski učinek pa je redka in lahko traja le kratek čas.
