Drsanje je najuniverzalnejši zimski šport. Primeren je za vsako starost in vsako vreme. Ni se treba ozirati na to, ali bo zapadlo dovolj snega, ali bodo dovolj nizke temperature … Če je zunaj zelo mrzlo, se lahko odločimo za drsanje na zamrznjenih ribnikih ali jezerih, vendar je to seveda lahko zelo nevarno, če so temperature previsoke. Takrat nam še vedno ostanejo dvorane in umetna drsališča sredi mest, ki nam polepšajo praznični čas.
Drsanje je eden najcenejših zimskih športov, saj so drsalke vse, kar potrebujemo. Drsanje je zelo podobno rolanju, saj so bile drsalke osnova za rolerje. Strokovnjaki za drsanje so ugotovili, da se tisti, ki znajo rolati, lažje naučijo drsati, saj že obvladajo ravnotežje. Drsanje je zagotovo šport vseh generacij. Na drsalke lahko postavimo otroke, prav tako pa ni preveč naporno niti za starejše, saj si sami uravnavajo intenzivnost tega športa. Poleg naravnih drsališč so vse pogostejša tudi umetna, mobilna drsališča, ki nas kar sredi mest vabijo na ledeno površino in ustvarjajo pravljično vzdušje. Še posebej zdaj, ko so božično-novoletni prazniki že zelo blizu!
O začetkih drsanja je znanega kar veliko. Prve znane drsalke, ki so jih odkrili na dnu nekega švicarskega jezera, izvirajo iz leta 3000 pr. n. št. Narejene so bile iz nožne kosti velike živali, skozi katero je bila na obeh straneh narejena luknja, skoznjo pa potegnjena usnjena vrv, s katero so kost pritrdili na čevelj. Pred več kot 1200 leti pa so na današnjem Švedskem Vikingi uporabljali drsalke kot prevozno sredstvo. Ob njihovih dolgih in mrzlih zimah je bilo to kar nekako razumljivo. Pozneje je drsanje preraslo v zabavo, v 18. stoletju pa je postalo mednarodni šport. Prvo znano umetno drsališče je bilo zgrajeno leta 1876 v Londonu in se je imenovalo Glaciarium.
Danes so ugodni vplivi drsanja dobro znani, zato se z njim ukvarja velika množica ljudi. Drsanje je primerno za ljudi vseh starosti – od trenutka, ko otrok naredi prve korake, pa do pozne starosti, dokler nam fizična sposobnost to dopušča. Drsanje dobro vpliva na srce in krvno-žilni sistem, vendar moramo z rezultati počakati, saj se pokažejo šele pri daljšem treningu in hitrejšem tempu. Pri drsanju krepimo mišice nog in zadnjice. Poraba kalorij je 270 pri zabavi na ledu, 330 pri hitrejšem drsanju in 410 kalorij na uro pri res hitrem tempu.
Kar se same opreme tiče, je ni kaj veliko. Osnovni pogoj za drsanje so drsalke, pri katerih je razlika med moškim in ženskim modelom pri rekreativnem drsanju predvsem v barvi in trdoti, seveda pa je pomembna tudi sama kakovost. Moške drsalke so po navadi trdnejše in temnejše barve, ženske pa so mehkejše in bele barve. Za učenje drsanja strokovnjaki priporočajo usnjen čevelj, ki nam bo nudil zadostno oporo v gležnju. Ker se drsalke prilagodijo obliki naše noge, naj bi jih nosil samo en uporabnik. Otroške drsalke do številke 35 so večinoma nastavljive, vendar moramo paziti, da niso previsoke. Seveda pa imamo na tržišču že nešteto modelov plastičnih drsalk, ki so na prvi vtis sicer zelo udobne in trdne, vendar nikakor niso prožne. Tistim, ki bi se želeli z drsanjem ukvarjati intenzivneje, priporočamo polprofesionalne ali profesionalne drsalke.
Drsanje je zimski šport, zato so potrebna topla oblačila. Predvsem ne smemo pozabiti na rokavice, ki nas ščitijo pred poškodbami; te lahko nastanejo ob padcu na led, lahko pa se ob padcu poškodujete tudi na drsalki drugih drsalcev. Za mlajše drsalce je priporočljiva čelada, nič pa ni narobe, če jo uporabljajo tudi odrasli drsalci, saj zaščite ni nikoli preveč! Treba je paziti tudi na noge in kolena, zato drsanje v krilu ni priporočljivo. Raje posezite po nepremočljivih hlačah ali kombinezonih.
Zdaj pa še napotki za uspešen začetek drsalne sezone. Najprej se prepričajte, ali so vaše drsalke potrebne brušenja, saj je to priporočljivo enkrat ali dvakrat na sezono. Drsalke so primerne samo za hojo po gumirani poti, ki nas pelje od klopce do drsališča in za drsanje po drsališču, nikakor pa naj ne bi z njimi hodili po betonu. Ko nehate drsati, je treba drsalke dobro obrisati z mehko krpo, da se na njih ne začne nabirati rja.
Dvoran za drsanje nam v Sloveniji vsekakor ne manjka, tako da bo izbira, kam na drsanje, kar težka. Med najboljše ledene dvorane spadajo dvorana na Bledu, v Ljubljani in Mariboru. V zimskem času bodo v mnogih mestih postavili tudi tako imenovana mobilna drsališča, s katerimi vsako leto sredi mestnih jeder pričarajo romantično vzdušje. Romantično vzdušje pa lahko doživite tudi na naravnih drsališčih, kot so zamrznjena jezera, ribniki ter stoječe vode. Med njimi je v Sloveniji verjetno najbolj znano Blejsko jezero. Vendar pa moramo biti pri drsanju na naravnih drsališčih zelo previdni in se vedno znova prepričati o debelini ledu, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesreč.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 17, december 2007.
