Še pred nekaj leti smo med naključnim anketiranjem med odgovori na vprašanje, kaj so probiotiki, naleteli tudi na odgovore, da »so drugo ime za antibiotike, so encimi, ubijejo vse bakterije v črevesju, spodbujajo nastajanje mišične mase…«. Dandanes pa je po vsej verjetnosti le malo ljudi, ki ob obilici oglaševanja in pisanja o probiotikih ne bi ujeli vsaj tega, da gre za žive bakterije, predstavnice mikrobiote, ki poseljuje prebavila zdravih ljudi, in jim lahko pripišemo pozitivne učinke na zdravje. Mesto njihovega delovanja je torej tam, od koder prihajajo – v črevesju. 
Razen mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij med probiotičnimi mikroorganizmi najdemo sicer tudi kvasovke, vendar so te bolj razširjene v izdelkih za živali. Probiotični sevi (izraz sev označuje identične mikroorganizme, ki izhajajo iz iste materinske celice) se med seboj razlikujejo, zato tudi delujejo na različne načine, bodisi v smeri krepitve črevesnega in sistemskega imunskega odgovora gostitelja ali pa izboljšanja prehranskega in mikrobnega ravnovesja v prebavilih.
Probiotiki so na voljo v obliki fermentiranih mlečnih izdelkov, redkeje kot sestavina drugih živil (deserti, sladoledi, sokovi, celo čokolada ali mesni izdelki), kot prehranska dopolnila (kapsule, tablete, ampule ali zavojčki s prašnatim izdelkom, suspenzije) ali kot zdravila brez recepta. Posebnost zdravil s probiotiki je, da trditve o učinkih teh lahko navajajo tudi neposredne učinke na bolezenska stanja, če so ti dokazani, medtem ko pri živilih oz. prehranskih dopolnilih to ni dovoljeno oziroma so trditve o učinkovanju bolj splošne. Na slovenskem trgu sta prisotni le dve probiotični zdravili, vsi ostali izdelki pa so prehranska dopolnila.
Probiotične bakterije
V prehranskih dopolnilih so probiotične bakterije skoncentrirane, tako s priporočenim odmerkom takega pripravka zaužijemo približno enako količino probiotičnih bakterij kakor z običajnim obrokom probiotičnega živila (okrog 108 do 109). Nekatere probiotične seve lahko najdemo tako v prehranskih dopolnilih kakor tudi v živilih. V tem primeru se soočimo z dilemo, kaj je boljše. Glede na to, da so probiotične bakterije predvsem v fermentiranih mlečnih izdelkih v aktivnem stanju, saj se med tehnološkim postopkom razmnožijo ali pa jih sveže oziroma reaktivirane dodajo v izdelek, in da tovrstni izdelki na osnovi mleka vsebujejo tudi druge koristne bioaktivne učinkovine, je verjetno smiselno dati prednost mlečnim izdelkom. Seveda pa iz različnih razlogov (odklanjanje mleka zaradi okusa ali etičnih razlogov, občutljivost za posamezne sestavine mleka, nedostopnost tovrstnih izdelkov v določenih okoliščinah ali delih sveta...) nekateri ljudje mlečnih izdelkov ne želijo ali ne smejo uživati, tako da so zanje kapsule oziroma druge oblike zelo dobrodošle. Res je tudi, da nekateri proizvajalci probiotike pripravijo na način, ki jim zagotavlja boljše preživetje na poti do prebavil, kar tudi govori v prid tovrstnim izdelkom. Razlika je tudi v tem, da veliko prehranskih dopolnil vsebuje seve, ki jih v živilih ne najdemo. Vse probiotične bakterije, predvsem tiste zelo občutljive za kisik, namreč ne bi dobro preživele v živilih ali pa bi morda negativno vplivale na senzorične lastnosti.
Zajamčena varnost in kakovost
Tako prehranska dopolnila kakor živila pa morajo biti varna in kakovostna. Torej če proizvajalci navajajo na deklaraciji različne učinke na zdravje, morajo biti ti dokazani, probiotični mikroorganizmi pa morajo biti živi, saj sicer učinkov ne moremo pričakovati. V Sloveniji področji prehranskih dopolnil in funkcionalne hrane pokrivajo različni pravilniki. Prvo področje je bolj v domeni Ministrstva za zdravje, drugo pa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenska zakonodaja sicer ne predpisuje preverjanja sestave probiotičnih izdelkov pred prodajo. V zadnjem času pa se proizvajalci kakor tudi distributerji ali prodajalci vse pogosteje odločajo za preiskave v neodvisnih laboratorijih, saj se vse bolj zavedajo, da s tem pridobijo večje zaupanje kupcev.
Raziskave probiotičnih izdelkov
Na Katedri za mlekarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani spremljamo probiotične izdelke na slovenskem trgu že vrsto let. Izdelke smo na začetku pregledovali na željo posameznih proizvajalcev (Lek, Ljubljanske mlekarne...) ali distributerjev uvoženih izdelkov. Prvega obsežnejšega pregleda probiotičnih izdelkov smo se lotili pred 5 leti v okviru raziskovalnega projekta, ki ga je financirala slovenska Agencija za raziskovalno dejavnost, sofinancirali pa sta ga družbi Lek d.d. in Ljubljanske mlekarne d.d. Tudi v letu 2009 smo pregledali veliko izdelkov, nekaj na pobudo Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (6 prehranskih dopolnil ter 12 mlečnih izdelkov s probiotiki) ter Zveze potrošnikov Slovenije, ki je rezultate objavila v reviji vip (septembra 2009 – probiotični mlečni izdelki; oktobra 2009 – probiotična prehranska dopolnila), še več pa v okviru lastnih raziskav.
Zgovoren je že podatek, da smo pred petimi leti našli v lekarnah in specializiranih prodajalnah z zdravo hrano 6 izdelkov iz kategorije prehranskih dopolnil (kapsule, tablete, prašek), oktobra 2009 pa jih je bilo v Sloveniji naprodaj najmanj 39 samo v lekarnah in specializiranih prodajalnah; niso pa všteti tisti, ki so na voljo preko spletne prodaje ali mrežne prodaje (gnld…). Tudi mlečnih izdelkov s probiotiki je vse več, največ probiotičnih jogurtov in napitkov, nekaj sirov in mlečnih namazov. Najti je mogoče tudi probiotične izdelke, namenjene vegetarijancem. Pregled prehranskih dopolnil pred 5 leti je pokazal, da sta 2 izdelka vsebovala vse deklarirane probiotike v zadostnem številu, medtem ko pri treh izdelkih število ni bilo deklarirano, v enem izdelku pa je bilo bakterij premalo. Razen tega so bile bifidobakterije žive le v dveh izdelkih od petih, vrsta Lactobacillus acidophilus pa v nobenem od štirih, ki bi jih morali vsebovati. 11 probiotičnih jogurtov ali napitkov se je takrat bolje izkazalo, saj jih je 5 vsebovalo več kot 107 ke/ml vse do konca uporabnosti, ostali pa vsaj 106 ke/ml. (Tudi na deklaracijah je število bakterij običajno navedeno v enoti ke (angleško cfu), kar je okrajšava za število kolonijskih enot in predstavlja število živih probiotičnih celic v izdelku, saj predpostavimo, da iz ene žive bakterijske celice na gojišču za štetje zrase ena kolonija.) Po sestavi so večinoma ustrezali, le pri bifidobakterijah je bilo nekaj pomanjkljivosti pri navedbi vrst.
Tako prehranska dopolnila kakor živila pa morajo biti varna in kakovostna. Torej če proizvajalci navajajo na deklaraciji različne učinke na zdravje, morajo biti ti dokazani, probiotični mikroorganizmi pa morajo biti živi, saj sicer učinkov ne moremo pričakovati.
Od skupaj 20 prehranskih dopolnil s polic slovenskih lekarn, kupljenih v letu 2009, jih je pet vsebovalo večje število probiotičnih mikroorganizmov od navedenega, pri 12 je bilo ugotovljeno število prenizko, pri dveh izdelkih število ni bilo navedeno. V enem izdelku živih bakterij sploh nismo našli. Navajanje vrst je bilo z izjemo enega izdelka zadovoljivo, oznake sevov pa so prej izjema kot pravilo. Navedene vrste smo večinoma tudi potrdili, z izjemo izdelkov z velikim številom različnih bakterij (6-8), pri katerih v nobenem primeru med živimi bakterijami nismo našli prav vseh navedenih vrst. Pregledali smo tudi dve probiotični zdravili, ki pa sta bili ustrezni tako po vrsti kot po številu probiotičnih bakterij.
Izbira primernega izdelka
Za konec še beseda o tem, kako izbrati primeren izdelek. Gotovo je koristno najprej pogledati, kakšne učinke navaja proizvajalec. V primeru, da so enaki probiotiki na voljo tudi v obliki živila, ki smo ga pripravljeni jesti, je ta oblika glede na predstavljene rezultate preskusov morda primernejša. Bolj svež izdelek kupimo, večja je verjetnost, da so probiotiki v njem živi. Bolj lahko zaupamo izdelkom z natančno navedenimi vrstami bakterij in po možnosti imeni sevov ter priporočenimi dnevnimi odmerki. Potrebno je tudi upoštevati priporočila o načinu uživanja; na primer da pripravek zaužijete z dveurnim zamikom od zaužitja antibiotika, kadar ste na antibiotični terapiji. V najslabšem primeru pa se lahko sprijaznimo s tem, da smo izdelek sicer preplačali, saj zaradi neustreznosti zelo verjetno ni izkazal pričakovanih pozitivnih učinkov, vsaj škoditi nam pa ni mogel. Z znanstvenimi poskusi na živalih, podobnimi tistim za testiranje zdravil, namreč niso mogli doseči tako visokega odmerka, ki bi povzročil negativne učinke na zdravje gostitelja.
