Prehlad je najpogostejše nalezljivo virusno obolenje zgornjih dihalnih poti. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Običajno se prične počasi, z znaki, kot so bolečine v grlu in žrelu, kašelj, zamašen nos, izcedek iz nosu in hripavost. Redkeje se ob prehladu pojavita tudi povišana telesna temperatura in glavobol, vse skupaj pa je dodatno »začinjeno« s slabim počutjem. Pri otrocih moramo biti še posebej pozorni, da se prehlad ne razvije v okužbo srednjega ušesa ali spodnjih dihal. Prav tako morajo prehladu posebno skrb nameniti nosečnice s slabšim imunskim sistemom. Če samozdravljenje prehlada ne odžene v tednu dni, je treba obiskati zdravnika.
Gripa ali prehlad, to je zdaj vprašanje
Simptomi, ki jih občutimo pri teh dveh virusnih okužbah zgornjih dihalnih poti, značilnih za jesen in zimo ter prehodna obdobja med letnimi časi, so podobni, pa vendar nekoliko različni. Prehlad se pojavi od dveh do treh dni po okužbi. Zanj so značilni simptomi, povezani predvsem z nosom: vodeni izcedek, kihanje in zamašen nos. Bolezen običajno izzveni v 5 do 10 dneh, včasih pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen teden dlje. Gripo za razliko od prehlada povzročajo virusi influence tipa a, b in c, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Prav zato gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali najkasneje en do dva dni po okužbi, spremljajo težji simptomi kot pri prehladu: zelo povišana telesna temperatura (+39 ºC), ki lahko vztraja tudi 3-4 dni, mrazenje, glavobol, vnetje oči, suh kašelj, hude bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje lahko trajata tudi do 3 tedne. Najbolj nadležen simptom gripe je zagotovo kašljanje, ki lahko traja tudi več kot 10 dni.
Virusni okužbi, ki se prenašata kapljično
Zaradi sprememb v temperaturi med letnimi časi ali v hladnih jesenskih in zimskih dneh smo še posebej izpostavljeni gripi in prehladu ter drugim virusnim okužbam dihal. Temperaturne spremembe vplivajo na naš imunski sistem, zaradi česar smo bolj dovzetni za virusne okužbe. Obenem se v hladnejših dneh bolj zadržujemo v zaprtih notranjih prostorih, kjer se virusne okužbe lažje širijo. Ker se gripa in prehlad širita kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem, lahko tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženimi predmeti, se med okužbo izogibajte zaprtim prostorom in množicam ljudi.
Kako se lahko izognemo gripi in prehladu?
- Izogibajte se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. Ne zadržujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali kihajo.
- Redno zračite zaprte prostore.
- Krepite imunski sistem (uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, gibanje na svežem zraku, pripravki za krepitev imunskega sistema (npr. iz kolostruma, ameriškega slamnika…). Imunski sistem pa lahko na napad gripe pripravimo tudi s cepljenjem (več v reviji Naša lekarna na strani 74).
- Roke si pogosto in temeljito umivajte z milom.
- Z rokami se ne dotikajte nosu ali oči.
Samozdravljenje pri prehladu
SVETUJE: Vesna Štebej, mag. farm.
Za samozdravljenje bolezni, kot sta prehlad in gripa, svetujemo veliko počitka in pitje večjih količin tekočine, najbolje toplih napitkov (dodajte vitamin c). S slednjimi navlažimo izsušeno sluznico nosu in ust, pomagamo omehčati izločke, da jih lažje izkašljamo, ter nadomestimo izgubo vode v telesu. Pri dojenčkih je materinemu mleku priporočljivo dodajati še čaj ali vodo (dvigniti tudi spalno vzglavje). Potrebno je zniževanje povišane telesne temperature. V pomoč nam bo tudi vdihavanje pare (lahko kar iz doma pripravljenega kamiličnega čaja) z inhalatorjem, ki ovlaži dihalne poti, odpravlja prekomerno izločanje sluzi in blaži simptome vnetja. Dojenčkom zagotovimo ne preveč suhe in vroče bivalne prostore (priporočamo uporabo vlažilcev z ionizatorjem zraka). Za prehodne dihalne poti je izjemnega pomena tudi redno spiranje nosu s fiziološko raztopino. Simptome gripe in prehlada lajšamo tudi z zdravili za samozdravljenje, ki jih dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Bolezni prebolevamo doma in ne na delovnem mestu, saj je pomembno, da ne širimo okužbe.
Preglednica: Razlike med prehladom in gripo
| simptomi | prehlad | gripa |
| vročina | redko zvišana | visoka 3 do 4 dni |
| bolečina v žrelu | pogosta | redka |
| izcedek iz nosu/zamašen nos | pogost | redek |
| kihanje | pogosto | redko |
| kašelj | blag do zmeren/pogost | rahlo izrazit |
| glavobol | blad do zmeren | izrazit |
| splošno slabo počutje | blago | izrazito, traja 2 do 3 tedne |
| bolečine v mišicah in sklepih | blage do zmerne | običajno izrazite |
| izčrpanost | nikoli | nenadna in izrazita |
Lajšanje simptomov z zdravili
Visoka telesna temperatura, glavobol ter bolečine v sklepih in mišicah: priporočena je uporaba paracetamola ali acetilsalicilne kisline (ni primerna za otroke in nosečnice). Na pravilne odmerke vas bodo opozorili zdravniki ali farmacevti. Pri povišani temperaturi si pripravite tudi hladne in mokre obloge za telo.
Zamašen nos: na voljo je fiziološka raztopina za izpiranje nosu ali nosni dekongestivi (kapljice, pršilo). Uporabo omejimo na 3-5 dni, nato se posvetujemo z zdravnikom, če se stanje ne izboljša.
Kašelj: priporočamo sirupe/zrnca za peroralno raztopino za lažje izkašljevanje ter vdihavanje (inhalatorji ali doma pripravljene parne kopeli), s čimer mehčate sluz v dihalih in posledično lažje dihate. Za suh, dražeč kašelj so v pomoč sirupi/tablete za pomiritev kašlja. Slednje običajno jemljemo zvečer pred spanjem. Pri dražečem, suhem kašlju si lahko pomagamo tudi s pastilami na osnovi lišajev, ki mehansko obložijo sluznico in na ta način omilijo draženje in siljenje h kašlju.
Bolečine v grlu in žrelu/vneta sluznica: za omilitev neprijetnih simptomov v ustih in žrelu so na voljo tablete/pastile, ki jih raztopimo v ustih. Ti izdelki vsebujejo različne kombinacije protivnetnih, antiseptičnih in protibolečinskih učinkovin. Nekatere tudi spodbujajo obnovo ustne sluznice. Previdnost pri izbiri velja pri nosečnicah.
Priporočamo še: vitamine in minerale ter pripravke za krepitev imunskega sistema.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Zdravnika moramo obiskati, kadar prehlad kljub jemanju zdravil traja več kot sedem dni, pri zelo visoki vročini (nad 39 ºc) (ki pri odraslih traja več kot tri dni, pri otrocih nad šest let pa več kot dva dni), pri težavah z dihanjem in požiranjem, pri bolečinah v ušesih, v prsih in v predelu sinusov ter če se pojavita kri ali gnoj v smrklju oz. izpljunku. Obvezno morajo zdravnika obiskati starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč in srca, mlajši otroci, dojenčki, nosečnice in doječe mamice.
