Beseda probiotik izhaja iz grške besede pro bios, kar pomeni »za življenje«. Pojavila se je v sredini 20. stoletja, ko se je pokazalo, da nekateri mikroorganizmi pozitivno vplivajo na črevesno floro. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki po zaužitju ugodno vplivajo na naše zdravje. Okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Tako se okrepi imunski sistem in zmanjša pogostnost okužb. Večina strokovnjakov uvršča probiotične izdelke in živila med funkcionalna živila, ki so mejni proizvodi med živili in zdravili. Pri nas so na voljo različni mlečni izdelki, ki vsebujejo probiotike, ter kapsule in raztopine s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah.
Naše telo pomeni življenjsko okolje za številna živa bitja, predvsem za mikroorganizme. Ti so na koži, v dihalih, rodilih, največ pa jih najdemo v prebavilih. Večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih. Mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, so v manjšini. Črevesne bakterije, ki jih imenujemo tudi črevesna mikroflora, se v črevesu prehranjujejo z ostanki hrane, ki jih naš organizem ni sposoben prebaviti. Pri tem izdelujejo različne snovi, ki so lahko za nas koristne, nepomembne, včasih pa tudi škodljive. Med koristne snovi spadajo kratkoverižne maščobne kisline, ki so hrana črevesnim celicam, različni vitamini in antibakterijske snovi, ki so podobne antibiotikom. Ti naravni antibiotiki uničujejo druge bakterije, ki pridejo v naš organizem od zunaj. Škodljive snovi, ki jih izločajo črevesne bakterije, so toksini, ki delujejo na črevesno sluznico in potencialne rakotvorne snovi. Pri normalnem delovanju prebavil prevladujejo nevtralne in zdravju koristne bakterije.
Za pravilno delovanje imunskega sistema je zelo pomembno ravnovesje črevesne mikroflore, saj se prav v črevesu telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, bakterije in virusi. Zato je tam tudi veliko celic imunskega sistema, ki prepoznajo in uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale, in preprečijo njihov vdor v telo.
Črevesna mikroflora
Na sestavo in ravnovesje črevesne mikroflore vpliva več dejavnikov. To so nezdrava prehrana, jemanje antibiotikov in drugih zdravil, kemoterapija, bakterijska okužba, uživanje alkohola, nezdrava prehrana in sodoben način življenja, ki je vse prepogosto stresen, hiter in ne dopušča, da si vzamemo čas zase. Vse to lahko poruši občutljivo ravnovesje in povzroči preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje.
Posledice porušenega ravnovesja v črevesni flori so lahko splošno slabo počutje, zaprtje ali driska, zmanjšana odpornost, bakterijske in virusne okužbe in razrast glivic, npr. kandide.
Probiotične bakterije
Probiotiki kot »prijazne« bakterije lahko ubijejo ali zavrejo delovanje »slabih« bakterij v črevesu. Probiotiki se oprimejo stene črevesja in tam povečajo število dobrih bakterij, uničujejo slabe bakterije ter vzdržujejo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.
Probiotiki delujejo na treh ravneh:
- Vplivajo na sestavo črevesne flore, tako da zasedejo prostor na črevesni sluznici, kamor se drugače pripenjajo škodljive bakterije, ki lahko povzročijo okužbo. Probiotiki izločajo nekatere snovi, s katerimi ustvarjajo neugodne življenjske razmere za slabe bakterije.
- Okrepijo črevesno steno in pospešijo njeno obnovo. Probiotiki tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, ki so prisotne v obliki soli, kot so acetat, butirat in propionat. Naštete snovi so hranila za celice črevesne stene, zato pospešujejo njihovo rast.
- Ugodno vplivajo na imunski sistem. Probiotiki z aktivacijo imunskih celic spodbudijo mehanizme proti kroničnim okužbam. Izredno močan vpliv na imunski sistem imajo tudi zato, ker je v črevesju kar 70-odstotni delež imunskega sistema.
Pozitivni zdravstveni učinki probiotikov so bili dokazani in izmerjeni v kliničnih raziskavah, v katere so bili vključeni tako zdravi ljudje kot ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami. Učinki probiotikov, ki so bili dokazani s kliničnimi raziskavami, so:
- uravnavanje imunskega sistema,
- uravnavanje črevesne mikroflore,
- preprečevanje različnih oblik driske (driska zaradi zdravljenja z antibiotiki in kemoterapevtiki, driska zaradi okužb z rotavirusi, potovalna driska),
- zniževanje aktivnosti fekalnih encimov.
Probiotični izdelki so varni in doslej ni bilo dokazanih neželenih učinkov. Dokazov o preobčutljivosti za probiotike ni, nasprotno. Pokazali so se kot preprečevalci oziroma zmanjševalci prehranskih alergij z različnimi mehanizmi delovanja.
Veliko smo napisali o probiotikih, velikokrat pa slišimo tudi pojma prebiotik in sinbiotik. Prebiotik je neprebavljiva sestavina hrane, ki ugodno učinkuje na gostitelja s selektivno stimulacijo rasti in/ali aktivnosti določenih bakterij v debelem črevesu ter tako izboljša gostiteljevo zdravje. Povedano preprosteje: to je torej hrana za dobre bakterije, ki so že v našem črevesju. Sinbiotik pa je kombinacija pro- in prebiotika v istem živilu.
Uporaba probiotikov temelji na znanstvenih spoznanjih o pomenu določenih vrst mikroorganizmov v prebavnem sistemu za zdravje gostitelja. Probiotiki so izdelki, ki vsebujejo žive mikroorganizme določene vrste ali kombinacijo vrst v zadostnem številu, da lahko vplivajo na sestavo mikroflore v prebavilih, tako da ta sprememba ugodno vpliva na gostiteljevo zdravje. Bakterije v probiotičnih izdelkih morajo preživeti prehod skozi želodec, kjer je okolje zelo kislo. Biti morajo biološko aktivne, kar pomeni, da morajo naseliti sluznico prebavil. To jim otežujejo konkurenčni mikroorganizmi, ki so že v črevesu, in gibanje črevesa.
Na tržišču je poleg mlečnih izdelkov s probiotičnimi kulturami že kar nekaj prehranskih dopolnil in eno zdravilo s probiotiki. Probiotične izdelke najdemo v trgovinah z živili, specializiranih prodajalnah in lekarnah.
Fermentirani mlečni izdelki so naravno okolje probiotikov, zato jih uvrščamo v skupino funkcionalne hrane. To pomeni, da telesu zagotavljajo nekaj več od osnovne hrane in pozitivno učinkujejo na zdravje. V njih so največkrat prisotne bakterije, ki imajo uveljavljen status varnih bakterij (GRAS – generally recognized as safe), to so laktobacili in bifidobakterije. Ti izdelki morajo dosegati merila, ki veljajo za vso hrano. Priporočljivo pa je upoštevati rok uporabe, saj se količina koristnih bakterij v izdelku do izteka roka uporabe zmanjšuje in lahko pade na vrednost, ko ne doseže več probiotičnega učinka.
Za probiotike v zdravilih in prehranskih dopolnilih v obliki praškov, kapsul ali tablet velja priporočilo, da mora biti za doseganje probiotičnega učinka število mikroorganizmov v dnevnem odmerku vsaj 108.
Na slovenskem tržišču je registrirano le eno zdravilo s probiotiki, preostalo so prehranska dopolnila.
Zdravilo je med drugim namenjeno preprečevanju bolezni in bolezenskih stanj ter mora biti preverjene kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Za te lastnosti morajo poskrbeti proizvajalci, ki jih nadzorujejo pristojni državni organi.
Namen prehranskih dopolnil pa je dopolnjevati vsakdanjo prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni in bolezenskih stanj. Na prehranskem dopolnilu mora biti jasno označena kakovostna in količinska sestava ter priporočeni dnevni odmerek, ki ga ne smemo prekoračiti. Prehranska dopolnila in živila v Sloveniji naj bi bila kakovostna in varna. Tudi učinke prehranskih dopolnil velikokrat podpirajo klinične raziskave.
Dejstva o delovanju probiotikov
- Probiotki so živi mikroorganizmi. Večina probiotikov je izolirana iz človeškega telesa, kar pomeni, da so to človeku lastne bakterije.
- Probiotiki so varni.
- Po doslej znanih podatkih pri probiotikih ne obstaja možnost predoziranja. Testirali so že izdelke, ki so bili do tisočkrat močnejši od tistih na tržišču, in razen krčev in vetrov drugih neželenih učinkov niso opazili.
- Probiotiki optimizirajo ravnovesje črevesne mikroflore in tako pripomorejo k izboljšanju obrambnega sistema proti različnim okužbam ter k izboljšanju prebave.
- Črevesna mikroflora je za naše zdravje zelo pomembna.
- Število celic v telesu je približno 1013 , število bakterij v prebavnem traktu pa je 1014. Bakterij v prebavnem traktu je torej kar desetkrat več, kot je celic v našem telesu.
- Skupna masa vseh bakterij v telesu odraslega človeka se navadno giblje med enim in pol ter dvema kilogramoma.
- Ko se rodimo, je naše črevo sterilno. Vse bakterije pridejo v telo po rojstvu.
- Število bakterij skozi prebavni trakt narašča. V želodcu je to število od 0 do 104 na ml, ta številka pa je v debelem črevesu že med 109 in 1012 na ml.
- Probiotike lahko jemljemo tudi med nosečnostjo. O jemanju med dojenjem pa se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
V prispevku smo nanizali kar nekaj dejstev o delovanju probiotikov. Na tržišču je že veliko izdelkov, zato je pomembno, da smo potrošniki čim bolj ozaveščeni in opremljeni s podatki, da se lahko odločimo za izdelek, ki nam najbolj ustreza. V veliko pomoč nam je lahko tudi farmacevt v lekarni, ki nam bo znal svetovati ustrezen probiotik za našo težavo.
