Prof. dr. Irena Rogelj, dipl. inž. živ. tehnologije, predstojnica Inštituta za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je na novinarski konferenci 29. novembra lani poudarila, da se probiotične bakterije tako zelo razlikujejo med seboj, kot smo različni ljudje. »Nekateri imajo odličen posluh, drugi so izvrstni športniki. Med športniki so nekateri sposobnejši za skok v višino, drugi pa za met kladiva. Podobno velja tudi za probiotične bakterije. Lahko bi rekli, da so nekatere naredile šolo preventive, druge pa so izurjeni terapevti. Nekatere so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja črevesnih celic, tretje pa pri spodbujanju ali uravnavanju imunskega sistema. To so specifični sevi, ki dobijo poleg osnovnega imena vrste, ki ji pripadajo (npr. Lactobacillus acidophilus), tudi posebne dodatne oznake (npr. 007), ki jih ločijo od 'povprečnežev',« je razložila prof. dr. Rogljeva.
Raziskave potrjujejo učinkovitost
Probiotiki in prebiotiki imajo torej številne koristne učinke. »Vendar o njihovi utemeljeni učinkovitosti lahko govorimo le na tistih področjih, kjer je ta dokazana z vrsto kvalitetnih kliničnih raziskav,« je dejal prof. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki ukc Ljubljana. Takrat govorimo o dokazani učinkovitosti stopnje A. Če je raziskav manj ali rezultati niso enotni, govorimo o stopnji B. Tudi na tej stopnji je smiselno priporočiti uporabo. Pri nekaterih stanjih imamo tako trdne dokaze o učinkovitosti, da je uporaba probiotikov zapisana celo v doktrine zdravljenja.
Kateri dokazi so najbolj prepričljivi?
Dr. Mary Ellen Sanders, mednarodno priznana strokovnjakinja za probiotično mikrobiologijo, je navedla področja, za katera obstajajo najbolj prepričljivi dokazi o koristi probiotikov:
- skrajšanje trajanja infekcijske driske (zlasti pri otrocih),
- preprečevanje driske, povezane z jemanjem antibiotikov,
- preprečevanje driske, povezane z bakterijo Clostridium difficile,
- preprečevanje atopijskega dermatitisa pri dojenčkih,
- vzdrževanje remisije pri ulceroznem kolitisu,
- preprečevanje obolevnosti in umrljivosti, povezane z nekrotizantnim enterokolitisom,
- preprečevanje in vzdrževanje remisije pri vnetju vrečke (»pouchitis«),
- zdravljenje funkcionalnih simptomov črevesja,
- zmanjšanje pogostnosti okužb (npr. prehlada, blagih trebušnih viroz) ter
- izboljšanje imunosti.
»Nekoliko manj trdni so dokazi pri zdravljenju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in preprečevanju driske na potovanju. Poudarjamo torej, da je treba zaužiti pravi probiotik za pravi namen,« je dodal prof. dr. Orel.
Konkreten izdelek za konkretno težavo
Torej posplošena trditev, da probiotiki večajo odpornost ali skrajšajo trajanje driske, ne drži.
Upoštevati moramo, kateri specifični probiotik ali prebiotik oziroma njegov posamezni specifični sev ima dokazano učinkovitost pri posamezni težavi. »Samo posamezni specifični probiotični sevi (bakterijske podvrste) dokazano skrajšajo drisko ali zvečajo odpornost. In na svetu ni niti enega seva, pri katerem bi dokazali vse koristne učinke probiotikov. Denimo, nekateri sevi so učinkoviti pri driski, popolnoma drugi pa pri zaprtju,« je razložil prof. dr. Orel. Poudaril je dolžnost strokovnjakov – torej zdravnikov, farmacevtov, dietetikov –, da bolniku pravilno svetujejo, po katerem konkretnem pro- ali prebiotičnem izdelku naj poseže pri konkretni težavi.
Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, ki imajo pozitiven učinek na zdravje.
Prebiotiki so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost probiotikov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki se tam že običajno nahajajo, ali pa teh, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem.
Probiotiki in prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pripomorejo k hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja.
Pro- in prebiotiki v mlečnih formulah
Nekatere mlečne formule že vsebujejo probiotike in prebiotike, čeprav strokovnjaki še niso enotno prepričani v učinkovitost takih izdelkov. »Večni imperativ pri mlečnih formulah je čim bolj se približati sestavi materinega mleka in s tem njegovim koristnim učinkom na zdravje otroka. Že dolgo je znano, da so dojeni otroci bolj zdravi in imajo drugačno sestavo črevesnih bakterij od tistih, ki so bili hranjeni z mlečnimi formulami. Danes vemo, da je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj takšne črevesne mikrobiote, skupina oligosaharidov v materinem mleku. Ti imajo lastnosti prebiotikov. Če smo še pred nekaj leti verjeli, da je materino mleko sterilno, pa v zadnjih letih znanstveniki odkrivajo v njem številne bakterije, ki pridejo v mleko iz materinega črevesa. Zato je razumljivo, da proizvajalci v formule že dodajajo prebiotike in probiotike,« je dejal prof. dr. Rok Orel in omenil nekatere konkretne znanstvene raziskave o učinkovitosti teh mikroorganizmov v mlečnih formulah.
Uporaba zdravstvenih trditev za pro- in prebiotike ni dovoljena
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) doslej še ni dovolila uporabe nobene od zdravstvenih trditev za pro- in prebiotike, kar seveda pri strokovni in laični javnosti zbuja dvom v njihovo učinkovitost. Za ugodno oceno agencije mora biti koristen učinek dokazan z zelo kakovostno izvedenimi kontroliranimi študijami na pretežno zdravih ljudeh, zato je učinke zelo težko dokazovati. Žal ob sprejetju zakonodaje niso pripravili natančnih strokovnih meril, na osnovi katerih bi proizvajalci lahko vedeli, kakšne znanstvene dokaze se od njih sploh pričakuje. Zato doslej še nobena obravnavana trditev v povezavi s pre- in probiotiki ni dobila ugodne ocene.
Zakaj ne? Dr. Mary Ellen Sanders meni, da sta k temu prispevala dva pomembna dejavnika: »Prvič, dokumentacije, ki so jih podjetja predložila v začetnem valu prošenj za odobritev trditev pri efsa, so bile zaradi različnih vzrokov nepopolne. Ti vzroki sicer niso bili povezani z znanstvenimi dokazi. Na primer, probiotiki so bili neustrezno označeni; trditev se ni primerno glasila; dokazi so bili na populaciji, ki ni bila reprezentativna za splošno populacijo; ali pa se EFSA trditev ni zdela odraz resnično koristnega učinka. Ti problemi so bili povezani s slabim razumevanjem navodil, kaj EFSA pričakuje v predloženi dokumentaciji. Več probiotičnih trditev pa je bilo seveda zavrnjenih na podlagi nezadostnih dokazov, ki bi podprli trditev. V takih primerih se pokaže drugi pomemben dejavnik. EFSA meni, da je treba prikazati dokaze najvišjega možnega standarda. To je zelo težko doseči. V večini primerov se strinjam, da dokazi za določene trditve niso dovolj prepričljivi. V celoti se strinjam s pristojnimi zakonskimi organi, da je za uporabnike koristno, da na izdelkih niso dovoljene navedbe neutemeljenih trditev. Vendar menim, da bi morali dovoliti objavo trditev, ki temeljijo na manj popolnih (oziroma nastajajočih) znanstvenih dokazih. Pri probiotikih imajo namreč nekatere zdravstvene koristi prepričljive znanstvene dokaze, vendar ne dosegajo zahtev EFSA,« je komentirala dr. Sandersova.
»Zelo stroge zakonske zahteve niso v največjo korist potrošnikov«
Dr. Sandersova meni, da zelo stroge zakonske zahteve niso v največjo korist potrošnikov. »Potrošnikom namreč razumevanje razlik med različnimi izdelki na tržišču pomaga pri njihovih odločitvah. Trenutno niso nič bolj sposobni razlikovati med posameznimi probiotičnimi izdelki kot pred uvedbo zahtev EFSA, saj noben probiotični izdelek – tudi tisti, podkrepljen z znanstvenimi dokazi – ne sme biti označen z zdravstvenimi trditvami. 
Možno je tudi, da bo raziskovanju na področju probiotikov namenjeno manj denarja. Zakaj bi podjetja investirala v raziskave na svojih izdelkih, če rezultatov teh raziskav ne morejo posredovati potrošnikom? Poleg tega bo financiranje raziskav verjetno osredotočeno bolj na izpolnjevanje zakonskih zahtev kot na reševanje perečih znanstvenih vprašanj v zvezi s probiotiki.Sem pa vendarle optimistična, da bo probiotična trditev sčasoma odobrena,« je dejala ameriška strokovnjakinja za probiotike.
Tudi prof. dr. Orel je optimist. »Upam, da bomo z osveščanjem in izobraževanjem strokovnih in laične javnosti dosegli večjo, a tudi smiselno uporabo kakovostnih preparatov s proin prebiotiki. Poudarek je seveda predvsem na uporabi pravega izbora preparatov za posamezne specifične indikacije. Verjamem, da bomo sčasoma prišli tudi do dobre in smiselne regulative, tako evropske kot slovenske. Želimo si zakonodajo, ki bo jasno definirala zahteve za posamezne vrste preparatov, naj gre za funkcionalna živila, prehranske dodatke ali zdravila brez recepta. Želimo si tako zakonodajo, ki ne bo vsebovala nesmislov, kot je prepoved navajanja sicer jasno dokazanih zdravstvenih trditev. Taka regulativa lahko naredi več škode kot odsotnost vsakršne regulative,« je ocenil prof. dr. Orel.
Znanost na področju pro- in prebiotikov pa nam dnevno prinaša nova spoznanja. Trenutno že razvijajo probiotike, s katerimi bomo lahko korenito vplivali na presnovo v telesu in se tako denimo borili proti metabolnemu sindromu, sladkorni bolezni in tudi prekomerni teži.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 69, januar 2013.
