Urejena prebava je zelo pomembna za dobro počutje. Nihče se ne počuti dobro, če ga v predelu črevesja zvija, tišči, zbada, napenja in še kaj. Zdravi odrasli ljudje naj bi odvajali blato od trikrat dnevno do trikrat tedensko, otroci pa pogosteje. Če je odvajanje oteženo in manj pogosto, govorimo o zaprtju.
Normalno odvajanje je pri zdravih odraslih od trikrat dnevno do trikrat tedensko. Ritem odvajanja blata ni stalen in se spreminja glede na okoliščine, kot so vrsta in količina vnesene hrane in tekočine, stres, bolezni in nekatera zdravila, menstruacijski ciklus, razpoloženje ter potovanja. Moški iztrebljajo pogosteje kot ženske in mladi pogosteje kot starejši.
Zaprtje (obstipacija) je prebavna motnja z oteženim in manj pogostim odvajanjem majhnih količin trdega blata, ki ga spremlja napenjanje in občutek nepopolne izpraznitve. Težava pogosteje prizadene ženske kot moške. Obstipacija je pogosta težava, redko pa povzroči resnejše zaplete. Pozorni bodite na opozorilne znake, pri katerih je treba nemudoma obiskati zdravnika: kri v blatu, močne bolečine v trebuhu ali zmerne bolečine, ki trajajo več kot 48 ur, izmenjava zaprtja in diareje, bruhanje ali hitro izgubljanje telesne teže.
Čeprav je lahko obstipacija eden od simptomov organskih bolezni (bolezni prebavil, zmanjšano delovanje žleze ščitnice, bolezni živčevja, možganska kap, sladkorna bolezen, duševne bolezni idr.), pri večini ljudi z zaprtjem takšnega vzroka ne najdejo.
Do obstipacije, ki nima bolezenskega ozadja, lahko pride, če:
- uživamo neprimerno in nepravilno prehrano, torej hrano s premalo vlakninami in drugimi sestavinami, ki ohranjajo normalen volumen blata in primerno količino ostankov v črevesju,
- pijemo premalo vode,
- se premalo gibljemo ali zaradi bolezni dolgo ležimo,
- nas čezmerno obremenjujeta delo in stres,
- zaradi okoliščin (avtobus, šola, sestanek ...) zavestno zadržujemo blato,
- spremenimo navade rednega odvajanja blata ob spremembi okolja,
- dlje časa uporabljamo močna odvajala, ki neposredno spodbujajo črevesno peristaltiko,
- imamo hemoroide.
Obstipacija je lahko tudi neželeni učinek nekaterih zdravil, na primer narkotičnih analgetikov, antacidov (zdravil, ki nevtralizirajo odvečno želodčno kislino), ki vsebujejo aluminij, tricikličnih antidepresivov, železovih preparatov, mišičnih relaksantov in antiepileptikov. Pogosteje se pojavi tudi v drugi polovici nosečnosti in menstruacijskega ciklusa.
Če obstipacije ne zdravimo, se lahko ves čas krepi s pozitivno povratno zanko: zaprtje samo povzroča vedno hujše zaprtje. Za redno prebavo lahko največ storimo sami, in sicer – pa smo spet tukaj – z zdravim načinom življenja.
Nasveti za boljšo prebavo
Uživajmo hrano, ki je bogata z vlakninami (sadje, zelenjava, suho sadje, stročnice, otrobi, neoluščena žita …). Vlaknine vežejo vodo in nabreknejo ter tako zmehčajo blato.
Pijmo več vode ali napitkov, ki vsebujejo magnezijeve soli.
Gibajmo se!
Izogibajmo se pravemu čaju, čokoladi, močnatim jedem, izdelkom iz bele moke, suhim salamam, slanemu pecivu …
Poskrbimo za to, da bomo lahko blato odvajali redno, na istem kraju in ob istem času.
Če z naštetimi ukrepi ne dosežemo zadostnega uspeha, si lahko občasno pomagamo z zdravili proti zaprtju – odvajali ali prehranskimi dopolnili, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Posvetujte se s svojim zdravnikom ali farmacevtom!
Naravne sestavine, ki lahko pomagajo pri prebavnih motnjah
Aloe vera deluje blago in učinkovito na prebavni sistem, tako da pospešuje prebavne encime, mehča blato ter obnavlja poškodovane stene prebavnega sistema.
Laneno seme vsebuje olje in sluzi, ki v črevesu nabreknejo, povečajo volumen vsebine in tako spodbudijo in pospešijo črevesno peristaltiko.
Papaja vsebuje encime, ki olajšajo prebavo.
Ozkolistni trpotec pospešuje presnovo, deluje pa tudi diuretično.
Zdravilne rastline, ki vsebujejo grenčine: rumeni svišč, navadni pelin, tavžentroža. Grenčine spodbujajo izločanje želodčnega soka ter nastanek in izločanje žolča. S tem spodbujajo tek in prebavo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 26, oktober 2008.
