Prve snežinke prihajajo, kmalu pa si lahko obetamo tudi malce več snega, ki bo pobelil ulice in ceste. Se ga že veselite? Ali pa vam sneg na ulicah dela težave pri hoji, kupi snega vas ovirajo, včasih pa vam celo spodrsne? Če se vam zdi, da vas sneg in led ovirata pri hoji po mestu, pomislite, kako se z njim spopadajo ljudje, ki so prikovani na invalidski voziček.
Kljub temu, da se stanje počasi izboljšuje, pa so ovire, s katerimi se srečujejo invalidi na vozičkih, še vedno prisotne v naših mestih. Kot pravi Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, so največje ovire za paraplegike in tetraplegike sicer še vedno stopnice, ki onemogočajo vstop v objekte in so za človeka na invalidskem vozičku nepremagljive. Na podeželju in tudi v nekaterih večjih mestih pa gibanje onemogočajo tudi različni robniki, ki ne dopuščajo prečkanja ceste na označenih prehodih. Dejstvo je, da je to ovira tudi za mamice z otroškim vozički in za starejše.
Velika težava pa je tudi dostopnost do stranišč za gibalno ovirane invalide, tako javnih ali v javnih zgradbah. »Tu smo zelo šibki. V tistih lokalih, javnih zgradbah ali na bencinskih servisih, kjer imajo urejena stranišča za invalide, pa običajno najdemo skladišče za snažilke, « poudarja Kastelic.
Stanje se izboljšuje, a ne dovolj
Največji napredek v zadnjih desetih letih je k arhitekturno prijaznemu okolju naredila prestolnica. »V njej se paraplegik lahko giblje svobodno. Dostopne so nam skoraj vse javne inštitucije, po nedostopnosti izstopa zgradba Ministrstva za pravosodje in še kakšna spomeniško zaščitena zgradba,« pravi Kastelic. V drugih krajih po Sloveniji je manj posluha za urejanje dostopa za invalide. Vendar pa se vsako leto stanje izboljšuje, delno tudi po zaslugi Zveze paraplegikov, kjer je zaposlen arhitekt, ki se z odpravo ovir ukvarja tudi na sistemski ravni oziroma pri pripravi zakonodaje. »Veliko vlogo v lokalni skupnosti pri odpravi arhitekturnih ovir pa imajo tudi društva paraplegikov, ki s svojimi programi osveščajo in ozaveščajo javnost, kakor tudi odgovorne institucije in posameznike, da živimo in bivamo med njimi tudi invalidi, ki smo ne nazadnje tudi aktivni člani družbe,« še dodaja sogovornik.
Dostopnost je pravica
Za invalide, ki so vezani na uporabo invalidskih vozičkov, je vsako omejevanje pri gibanju ali vstopu, še posebno v javno zgradbo, diskriminacija. Zlasti, če se pri novogradnjah in obnovah ne upošteva trenutno veljavna zakonodaja, ki veleva gradnjo invalidom prijaznih poti in dostopov. Obenem je to tudi kršenje Konvencije OZN o pravicah invalidov, kjer je dostopnost še posebej opredeljena. Konvencijo je Slovenija sprejela leta 2008, vendar pa, kot pravi Dane Kastelic, je na tem področju storila bore malo.
Pozimi raje ostanemo doma
»Pred nami so prve snežinke in sneg, ki pa ga invalidi, ki smo v invalidskih vozičkih, na splošno ne maramo,« pravi Kastelic. Sneg dodatno onemogoča gibanje, poleg tega pa je snežna brozga neprijazna do telesa, še posebej rok, s katerimi je treba poganjati voziček, poleg tega pa tudi sol, s katero so posipani pločniki in ceste, ni prav nežna do kovinskih delov vozička. Če k temu dodamo še dejstvo, da so pločniki običajno očiščeni zadnji, hitro razumemo izjavo Daneta Kastelica, ki pravi, da je zato po sneženju najbolje za nekaj dni ostati doma: »To pa je včasih težko dopovedati delodajalcu. Vendar z upoštevanjem razmer na ulicah, če je le mogoče, delo opravljamo od doma, saj vendarle živimo v razviti informacijski družbi.«
Ste našli arhitekturno oviro?
Na Zvezi paraplegikov Slovenije so vzpostavili spletno stran, prek katere lahko člani ali tudi drugi občani republiški inšpekciji prijavijo gradnjo arhitekturnih ovir. »S tem želimo doprinesti, da bi se tudi občani aktivno vključevali v humano grajeno okolje, ki bo dostopno vsem,« pravi Dane Kastelic, predsednik zveze.
Več na: www.zveza-paraplegikov.si
