Stres je pogost vzrok utrujenosti in pomanjkanja energije. Moderna družba je »stresna tvorba«; življenje je polno negotovosti in terja neneho prilagajanje na spremembe. Vendar stres ni samo negativen, saj daje motivacijo, spodbuja k akciji in naredi življenje zanimivejše.
V »urejeni« podeželski družbi so vedeli, kdaj morajo vstati, kdaj jesti in piti, kdaj se veseliti, kdaj kosíti in kósiti. Ne moremo sicer trditi, da stresa niso poznali, saj se je človek z njim srečeval že od prazgodovine. Pomagal jim je preživeti po načelu »zbeži ali se bojuj«. Stres sicer ni nujno negativen, vendar dolgotrajen pretiran stres, ki se nenehno kopiči in ga ne obvladujemo, zdravju zelo škodi!
Zaradi stresa začneta nadledvični žlezi izločati hormon adrenalin. Ta sproži odzive, ki telesu pomagajo prebroditi stres. Jetra takoj izločijo več sladkorja v kri, da imamo hitro več energije v možganih in mišicah, posledično hitreje dihamo, pospeši se srčni utrip in dvigne krvni tlak. V možgane in mišice pride več kisika, holesterol se nam dvigne, prebava pa upočasni. Torej: če imamo dovolj hranilnih snovi in se lahko hitro odzovemo na nevarno situacijo, je hipni stres lahko koristen.
Jabolka so bolj učinkovita pri jutranjem prebujanju kot kofein.
Če stres traja dolgo časa ali se nenehno ponavlja, nastanejo težave. Kmalu se pojavi pomanjkanje hranilnih snovi in posledice so: utrujenost, nespečnost, visok krvni tlak, bolečine v hrbtenici in vratu, prehladna obolenja, omotičnost, jokavost, glavoboli, pa tudi prebavne težave, kot so zaprtje, driska, zgaga in razjede.
Premagovanje stresa
Utopično bi bilo pričakovati, da bo stresa v prihodnje manj, zato se ga moramo naučiti premagovati. Svoje lahko k temu prispevajo meditacije, joga, trening pravilnega dihanja in podobno, vendar brez ustrezne prehrane ne bo uspeha. Zato bi morali skrbeti za pravilno, zdravo in redno prehranjevanje.
Odločilen »protistresni vitamin«, ki spodbuja nadledvične žleze k izdelovanju adrenalina, je vitamin B5. Občutljiv je na toploto, zato ga pri pečenju ali praženju veliko izgubimo. Veliko ga dobimo v semenih in sadežih. Za dobro delovanje nadledvičnih žlez je nujen tudi vitamin C. Stranski proizvod stresa so prosti radikali, zato potrebujemo antioksidante – poleg vitamina C še karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave, še zlasti iz jagodičja (iz borovnic, malin, brusnic, šipka, robidnic in ribeza). Med stresom se iz telesa pospešeno izloča kalij. Ta je nujen za pravilno delovanje srca in živčnih celic.
Skoraj vedno ob pomanjkanju kalija primanjkuje tudi magnezija, saj se ta ob stresu zelo hitro izloči. Tedaj nam šumi v ušesih, slabo spimo, dobimo migreno in smo zmedeni ter manj ali nič vzdržljivi. Pomirjujoči posredniki v možganih, nevrotransmiterji, potekajo prek kalcijevih sinaps, zato je za zdrave živce pomemben tudi kalcij. V stresu prav tako ne sme primanjkovati železa, ki je odgovorno za prenos kisika po krvi. Slabokrvnega zato stres prej »dotolče«. Za vezavo železa pa potrebujemo še baker in že omenjeni vitamin C.
Breskve proti stresu:
Vsebujejo zanimiv trojček: kalij, magnezij in vitamin B3. Ko smo nemirni, živčni in nam mišice slabijo, potrebujemo prav to troje. V breskvah je tudi nekaj selena, ki spodbuja nastajanje hormonov sreče. Stranski produkti stresa so tudi prosti radikali, a nas ne premagajo, ker so breskve odličen vir antioksidantov, karotenoidov v lupini in mesu. Breskve razstrupljajo in uravnavajo črevesno floro, krepijo želodec, jetra, pljuča in skratka ves organizem.
Slive – hrana za živce:
Najbolj stresni poklici:
kirurg, pilot, fotoreporter, izvršni direktor v oglaševanju, nepremičninski agent.
Najmanj stresni poklici:
aktuar, dietetik, astronom, sistemski analitik, inženir programske opreme.
Imajo 13 odstotkov sladkorja, ki ga možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih je skoraj celotna skupina vitaminov B, razen B12, zato slive delujejo skoraj kot zdravilo. Med minerali imajo kombinacijo bakra in cinka v pravem razmerju. Če imamo bakra preveč, smo namreč silno napeti, razdražljivi in celo sivimo. Za odpravo nemira priporočajo enotedensko kuro, pri kateri pojemo vsaj 200 gramov sliv na dan. Slive so staro ljudsko zdravilo za prebavo in odpravo hemoroidov. Vendar jih ne uživajmo preveč, ker imajo benzojsko kislino; ta lahko povzroča vrenje in draži ledvice.
Slive morajo imeti belkast oprh in voskasto prevleko, ki preprečuje izhlapevanje. Tiste brez oprha so kemično obdelane in se jim je boljše izogniti. Zanimiv je paradoks: veliko sladkorja imajo, vendar so dobra pomoč pri hujšanju, saj v črevesju vežejo čezmerno maščobo in prekinejo presnovo ogljikovih hidratov v maščobo. To je pomoč pri živilih z visokim glikemijskim indeksom.
Banane pomirjajo:
Sadna solata proti stresu:
Narežemo breskve (nektarine, lahko kombiniramo še s hruškami), polijemo s kozjim ali ovčjim jogurtom in z žlico akacijevega medu, potresemo s cimetom, rozinami, sesekljanimi lešniki in orehi ter okrasimo z metinimi lističi.
Banane so zelo nasitne, vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, a hkrati tudi vitamin B1 – ta zagotavlja, da banane ne redijo, čeprav so sladke in nimajo vlaknin. Banane dajejo takojšnjo energijo in hkrati pomirjajo. Prav zato so priporočljive pri nespečnosti; pred spanjem popijte bananino mleko. Zelo pomembno: banane vsebujejo kalij, ki pomaga zniževati krvni tlak. Banane krepijo srce. Vsakdo izmed nas, ne samo srčni bolniki, bi moral pojesti vsaj eno banano na dan! Ker imajo banane tudi magnezij, so odlične v boju proti stresu. Kdor jemlje diuretike, bi moral še pogosteje segati po bananah, da nadomesti izgubljene minerale.
Lešniki za zbranost:
Imajo aminokislino tirozin za zbranost in pozornost. Vsebujejo tudi vse sestavine za obnovo telesa: beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. V njih je celo do 60 odstotkov maščob, vendar so té lahko prebavljive in po strukturi podobne oljčnemu olju. Razmeroma veliko je tudi rastlinskih beljakovin, skoraj do 15 odstotkov. Imajo cel kup vitaminov skupine B in precej vitamina E, zato pomagajo zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Ljudje z nizkim tlakom ali s pekočo zgago naj pojejo vsaj štiri lešnike na dan. Lešniki so pravo bogastvo mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in precej železa. Med mikroelementi je treba poudariti selen, stroncij, bor in molibden. Zato lešniki krepijo moško potenco, skrbijo za kratkoročni spomin in utrjujejo dlesni.
Orehi za dobro voljo:
Nakupovalni seznam – živila proti stresu: breskve, slive, avokado, banane, datlji, jabolka, lešniki, orehi, jetra, sardele, gobe, ohrovt, zeleno zelje in špinača, čokolada, siri, sezam, suhe fige, stročji fižol, koruzni kosmiči, polenta in polnomastno mleko.
Oreh je kraljevsko drevo in ne pusti zraven sebe rasti nobenega drugega. Orehi so bogastvo nenasičenih esencialnih maščobnih kislin, zato pomagajo varovati žile in srce. Imajo namreč snovi za prožnost in eleastičnost žil. V orehih je namreč okrog 15 odstotkov beljakovin, v veliki meri iz aminoksilin arginin in triptofan; prvi je za srce in ožilje, drugi pa za srečo in odlično spanje. K nastanku hormonov sreče pripomorejo kar štriri sestavine v orehih: folna kislina, vitamina C in E in mineral selen. Kalcij in magnezij pa pomirjata. V orehih najdemo tudi veliko fluora; ta preprečuje zobno gnilobo in – vrača nasmeh.
| vitamin B | gobe, jetra, arašidi, orehi, sezam, avokado, rumenjak, jabolka, marelice, fige, pomaranče |
| vitamin C | črni ribez in drugo jagodičje, paprike, peteršilj, kivi in citrusi kalij banane, krompir, špinača, redkev, paprika, paradižnik in breskve |
| magnezij | čokolada, kakav, polnovredna žita, fige, sončnična in bučna semena ter mandlji |
| železo | rdeče meso, jetra, sardele, sezam, rumenjak, ajdova kaša, lešniki, mandlji in špinača |
| baker | jetra in sardele, semena, gobe, fižol in suhe slive |
Datlji za dobro spanje:
Vsebujejo namreč aminokislino triptofan. Ta se najprej spremeni v serotonin in nato v spalni hormon melatonin. Kalcij v datljih še dodatno pomirja. Datlji so izredno koristni tudi čez dan, imajo namreč veliko vitamina B5, ki povečuje »kondicijo « možganov in izboljša koncentracijo ter odpornost proti stresu. Pomagajo tudi pri težavah z dihali, saj pospešujejo izločanje sluzi in čiščenje zamašenih sinusov, še zlasti, če zraven spijete kozarec korenčkovega ali pomarančnega soka. Datlji so najboljša naravna sladkarija, vendar je učinek tega sladkorja drugačen, ker so v datljih tudi minerali, vitamini in vlaknine. Že v 15 minutah po zaužitju možgani dobijo hrano in energijo. Datlje lahko uživamo same, kot prigrizek med obroki skupaj z mandlji in lešniki; zamešamo jih lahko med skuto, jogurt ali muslije. Iz njih je dober nadev za palačinke ... Sama jih uporabljam tudi v »kroglicah za srečo«.
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehn., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdrava prehrana je prava odločitev.
