Kakšna bolezen je astma in kakšna alergijski rinitis in zakaj se govori o bolezni enotne dihalne poti?
Astma je vnetna bolezen sluznice bronhijev, ob čemer nastane vnetna nabreklost sluznice; poveča se tudi izločanje sluzi, občasno pa se bronhiji zožijo zaradi krča gladkega mišičja v steni. Dogajanja so občasna, le ob zelo neugodnem poteku pogostejša ali celo stalna. Osnova vsem pojavom je astmatsko vnetje, ki ga večinoma povzroča več dejavnikov, med drugim tudi vdihani alergeni.
Alergijski rinitis je izrazito alergijsko vnetje sluznice nosu in obnosnih votlin, torej nosnega organa pri osebi, ki je senzibilizirana za določen alergen, npr. cvetni prah v vdihanem zraku. Ob vdihavanju alergena nastane vnetje nosne sluznice in ta nabrekne, kar povzroči kihanje, curljanje iz nosu, pogosto tudi solzenje, srbeže in občutek zaprtosti, zamašenosti nosu.
Vnetje sluznice dihalnih poti pri astmi je kroničen proces, ki tli tudi tedaj, ko bolnik ne čuti astmatskih težav.
Sluznici v nosu in bronhijih sta v alergijskem procesu povezani. Alergijska in vnetna sporočila teh dveh lokacij se izmenjujejo že tedaj, ko ima oseba alergijsko vnetje samo v nosu. Znano je, da po nekaj letih alergijskega rinitisa bolnik dobi še astmo. Pravimo, da se je alergija spustila v »spodnjo etažo«. Tako se zgodi kar pri do treh četrtinah primerov z alergijskim rinitisom. Zaradi imunoloških povezav med celicami nosne in bronhialne sluznice govorimo o »enotni dihalni poti« od nosu do najmanjših bronhijev.
Kaj je to kronično vnetje – kakšna je vloga levkotrienov pri astmi oz. alergijskem rinitisu?
Vnetje sluznice dihalnih poti pri astmi je kroničen proces, ki tli tudi tedaj, ko bolnik ne čuti astmatskih težav, torej kašljanja z oviranim dihanjem. Govorimo o stabilni, mirujoči astmi in o vzplamtenjih tega vnetja s celotno klinično sliko aktivne astme. Takrat se čuti tesnoba v prsih, dihanje je ovirano, kašelj dražeč, lahko tudi z nastajanjem sluzi. Vemo pa, da tudi v »mirujoči« fazi nastaja več produktov vnetja; med njimi so dobro proučeni levkotrieni, ki so pospeševalci in vzdrževalci astmatskega vnetja. Ti odločajo tudi o zaviranju ali vzplamtenju astmatskega dogajanja, pa tudi o sorodnih procesih v nosu. V zdravljenju skušamo delovati proti levkotrienom, da vzdržujemo mirna, neaktivna obdobja alergije na sluznicah. Če levkotriene dobro zaviramo, delujemo torej preprečevalno pri alergijskem rinitisu in astmi.
Ali je res, da ima kar osem desetin bolnikov z astmo simptome alergijskega rinitisa?
Taka so poročila iz sveta in skoraj podobne so naše izkušnje. Pri posameznikih je ena bolezen toliko aktivnejša, da na drugo »etažo« nismo dovolj pozorni. Vendar skušamo čim skrbneje odkrivati, preprečevati aktivno bolezen in zdraviti celoten dihalni sistem hkrati. Za vsako področje sluznice imamo protivnetna zdravila v pršilih, tudi antihistaminike, antilevkotrieni pa veljajo za sistemske preprečevalce alergijskega vnetja na več lokacijah v telesu; primerni so pri alergijah dihal, kot sta rinitis in astma, in celo pri alergijah kože.
Zakaj je pomembno prepoznati in zdraviti alergijski rinitis pri bolniku z astmo?
Imunsko odzivne celice v nosu in bronhijih so povezane, zato se že v času samega rinitisa pripravlja astmatski teren v bronhijih. Vprašanje je le, kdaj in kaj bo sprožilni dejavnik za začetek astme. Vnetno-imunska celična sporočila potujejo iz nosu v globlje dihalne poti in tam vzburjajo sluznične strukture k alergijskemu odzivanju. Zato skušamo danes čim bolj energično zdraviti vsak alergijski rinitis, pa naj bo ta občasen – le spomladi – ali vse leto stalen. Poleg izogibanja alergenom in rabe antihistaminikov so danes neizogibno dopolnilo terapije, ki preprečuje in zdravi, protivnetna pršila glukokortikoidov in antilevkotrieni.
Kakšni so simptomi astme/alergijskega rinitisa?
Alergijski rinitis povzroča kihanje, izločanje vodene sluzi, otekanje sluznic, zamašen in srbeč nos. Občasna oblika se izraža le v času navzočega alergena v zraku. Če je težava stalna, gre za neki celoletni ali pa poklicni alergen.
Astmo poznamo po pojavih kašlja, ki preide tudi v nastajanje bronhialne sluzi, oviranem dihanju, piskanju v prsih in po tem, da je teh težav največ v drugi polovici noči. Težavno dihanje se lahko stopnjuje do občutka dušenja in pomodrelosti, kar je že zelo huda stopnja astme. Na splošno pa velja, da je treba vsak kašelj, ki traja več kot tri tedne, diagnostično pojasniti, saj tako neredko odkrijemo začetno astmo.
Kakšna so sodobna priporočila za obravnavo astmatika s sočasnim alergijskim rinitisom?
Po vzorih v svetu smo tudi v Sloveniji oblikovali priporočila za zdravljenje alergijskega rinitisa s sočasno astmo ali brez nje. Temelj zanje je ocena stopnje in intenzivnosti bolezni. Pri blagi obliki zadostujeta izogibanje alergenom in antihistaminiki. Pri intenzivnejši obliki so potrebni sluznični glukokortikoidi v pršilih zjutraj in/ali antilevkotrieni v tableti zvečer. Slednji so se izkazali za uspešne tako pri sezonskem, torej občasnem rinitisu kot pri celoletni težavi. Pomembno je opažanje, da antilevkotrieni kot novejša zdravila pri osebi z rinitisom preprečijo razvoj astme.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 11, maj 2007.
