Živimo v svetu absolutne in neprekinjene komunikacije. Tehnologija nam omogoča, da smo s prijatelji, partnerji, znanci in neznanci povezani 24 ur dnevno. Pametni telefoni, tablice in računalniki nas ne spustijo več iz krempljev virtualnega prijateljstva. A zdi se, da se s povečevanjem našega virtualnega socialnega omrežja naša resnična družba krči. Živimo v nasprotju, ki ga je povzročil sodobni svet: bolj kot smo povezani, bolj smo osamljeni.
Kljub temu, da naj bi socialna omrežja širila naš krog prijateljev, se zdi, da delajo prav nasprotno. Kdor si je ogledal film Socialno omrežje, ki govori o nastanku Facebooka, ga je prav gotovo presunil zaključni prizor, v katerem ustanovitelj Facebooka, Mark Zuckerberg, sam v pisarni pošlje prošnjo za prijateljstvo svoji bivši partnerici. Ustvaril je omrežje, ki danes povezuje petino človeštva, a je pred ekranom ostal brez prijateljev. Ostalo mu je le čakanje na potrditev »prijateljstva«. Tipski primer osamljenosti v superpovezanem svetu. Zgodba, ki jo živijo milijoni. Zgodba osamljenih pred ekranom.
Čas za prijatelje ... na spletu
Opozorilo ob prijavi v večino socialnih omrežij nam svetuje, naj se povežemo le z »realnimi« prijatelji. Ta izraz neverjetno dobro opiše strahove, da so se Facebook in druga socialna omrežja vmešala v naša življenja bolj, kot bi si želeli. Facebook se je pojavil prav v trenutku, ko je osamljenost na svetu bolj prisotna kot kadarkoli doslej v zgodovini človeštva. Dolge ure v službi nam že same po sebi kradejo čas za druženje v realnem svetu. Ko pa najdemo čas za druženje, si ljudje začnemo nabirati prijatelje tam, kjer nam najmanj koristijo – na spletu.
Svet osamljenosti
Slovenija je še pravi novinec v svetu osamljenosti. ZDA, na primer, pa se že soočajo z vedno pogostejšim samskim življenjem. Leta 1950 je bilo v ZDA gospodinjstev z enim članom manj kot deset odstotkov, leta 2010 jih je bilo že 27 odstotkov.
Danes je mnogim edini prijatelj splet. Zato se pojavlja vprašanje prihodnosti: ali socialna omrežja, s Facebookom na čelu, združujejo ali razdružujejo?
Živeti sam seveda še ne pomeni nezadovoljstva, saj velja, da je v življenju pomembna kvaliteta, ne kvantiteta, pa tudi samsko življenje in osamljenost sta dve različni stvari. Samota je lahko zelo pozitivna in v gneči sodobnega življenja se ljudje vedno pogosteje zatekamo k njej. Raziskave so pokazale, da razlogov za osamljenost ne gre iskati v družbi, temveč v posamezniku, saj spada v isto kategorijo kot nevroticizem ali anksioznost. Osamljenost je težko diagnosticirati, a vendar se je z različnimi vprašalniki o osamljenosti pokazalo, da je v ZDA približno 20 odstotkov ljudi osamljenih. Ta epidemija osamljenosti pa napada tudi Evropo in Slovenijo.
V »realnem« življenju spoznamo vedno manj novih ljudi, manj se družimo, vezi, ki jih ustvarjamo, pa postajajo vedno bolj šibke in minljive. Ljudje si vedno manj zaupamo in se pogovarjamo o svojem življenju, zato se vedno pogosteje zatekamo k »nadomestnim zaupnikom «, kot so psihoterapevti, socialni delavci, družinski svetovalci. Osamljenost in pomanjkanje ljudi, ki jim lahko zaupamo in se jim izpovemo, se kaže tudi v zdravju. Osamljeni ljudje bodo bolj verjetno pristali v domu za starejše, se manj gibajo, fizično zdravje jim peša, pojavlja se depresija, nespečnost, kognitivno propadanje človeka. Osamljenost sicer ni neposredni razlog za slabše zdravje in prezgodnjo smrt, vendar pa k temu vsekakor pomaga.
Osamljenost v času Facebooka
Tehnologija nas danes obkroža vsepovsod, splet, ki je dostopen praktično kjerkoli, pa naj bi ljudi združil. A dogaja se nasprotno, saj nas tehnologija, ki naj bi nas združevala, neločljivo razdvaja. Prihajamo do točke, ko je mnogim ljudem edini prijatelj splet. Zato si danes zastavljamo vprašanje prihodnosti: ali socialna omrežja, s Facebookom na čelu, združujejo ali razdružujejo?
Internetni paradoks v času socialnih omrežij
Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskovalci začeli govoriti o internetnem paradoksu, pojavu, ko smo vedno bolj povezani z ljudmi, ki so od nas zelo oddaljeni, obenem pa vedno manj povezani z ljudmi, ki so nam najbližje. Leta 1998 narejena raziskava je pokazala na povezavo med uporabo interneta in osamljenostjo. Kritiki raziskave so sicer opozorili na dejstvo, da je raziskava zajela ljudi, ki so bili že v osnovi bolj nagnjeni k osamljenosti. Zato se pojavi še pomembnejše vprašanje: je splet tisti, ki povzroča osamljenost, ali pa se na splet zatekajo osamljeni ljudje?
To vprašanje je danes, v dobi socialnih omrežij, še bolj aktualno. V Avstraliji, kjer skoraj polovica prebivalcev uporablja Facebook, je bila nedavno opravljena raziskava o uporabi Facebooka. Pokazala je, da se uporabniki v širši družbi na spletu ne počutijo osamljene, zato pa so osamljeni v družinskem krogu. Tako se zdi, da Facebook spodbuja povezovanje s širšim socialnim krogom na račun družine, ali pa ljudje, ki se počutijo odtujene od družine, pogosteje uporabljajo Facebook. Raziskava je pokazala tudi, da nevrotični in osamljeni ljudje uporabljajo Facebook bolj pogosto kot ljudje, ki niso osamljeni.
Na univerzi Carnegie Mellon je Moira Burke opravila raziskavo na 1200 uporabnikih Facebooka. Zaključila je, da je učinek Facebooka pravzaprav odvisen od uporabnika. »Všečkanje «, komentiranje slik in objav, dopisovanje z drugimi uporabniki in drugo aktivno sodelovanje lahko poveča človekov socialni kapital in deluje združevalno. Takšni uporabniki so se v raziskavi izkazali za manj osamljene. Na drugi strani pa so uporabniki, ki Facebook uporabljajo zelo pasivno, prikrito. To so uporabniki, ki v virtualni svet pošiljajo zgolj sporočila o svojem življenju, obenem pa jih bremeni brezciljno brskanje po fotografijah, sporočilih, življenju drugih. Moira Burke tako delovanje imenuje »pasivna potrošnja«, ta pa pogosto vodi v depresijo in strah pred pravimi človeškimi stiki. Vendar pa je strokovnjakinja opozorila, da rezultati raziskave ne morejo potrditi, da Facebook ustvarja osamljene ljudi. Ljudje, ki se počutijo osamljeni ob spremljanju Facebooka, so osamljeni tudi v realnem življenju. Vendar pa je prav spremljanje družabnih, priljubljenih ljudi na socialnem omrežju lahko razlog za nezadovoljstvo. Ljudje na Facebooku dajejo občutek zadovoljstva, sreče. Žalostnih dogodkov na Facebooku običajno ne najdemo. Ob spremljanju sreče drugih na spletu se lahko naše življenje kaj hitro zdi prazno in osamljeno.
Virtualni in realni svet lahko delujeta skupaj
Če na primer Facebook uporabimo za to, da se s prijatelji dogovorimo za igranje nogometa na igrišču ali kavico s svojo družbo, je to pozitivno in krepi socialne vezi, tudi tiste v realnem svetu. Če pa bomo izpustili nogomet in naslednji dan gledali slike prijateljev, ki so igrali nogomet, ali klape na kavi, pa se bo naš občutek osamljenosti povečal. Facebook je lahko odlično orodje za krepitev naših socialnih in prijateljskih vezi. Vendar je odločitev vedno naša. Lahko ga izrabimo za integracijo, lahko za izolacijo.
Tehnologija nam ne dovoli odklopiti
Zgodovina človekove uporabe tehnologije je zgodovina odmikanja posameznika od drugih ljudi. S pojavom samopostrežnih trgovin, na primer, se je v zgodovini izničil odnos med trgovcem in kupcem. S pojavom telefona se je zmanjšalo število obiskov med ljudmi. S pojavom televizije se je zmanjšal obisk družabnih dogodkov. S pojavom interneta in še posebej socialnih omrežij, kot je Facebook, pa se ljudje dokončno izoliramo od družbe. Je torej čas, da se odklopimo?
Raziskava je pokazala, da se vsak tretji obiskovalec po obisku Facebooka počuti bolj nezadovoljen s svojim življenjem.
Splet je postal stalnica našega življenja, prav tako Facebook in druga socialna omrežja. Starejše generacije se morda temu le posmehnejo in gredo na sprehod in na kavo s prijatelji. A že generacija 30- do 40-letnikov se sooča s facebookizacijo življenja. Se lahko upremo? Težko. Lahko pa jo omejimo ob zavedanju, da prijatelj na Facebooku ni enak prijatelju v realnem življenju. In ne pozabimo, samota še ne pomeni osamljenosti. Samota je lahko priložnost za samorefleksijo in včasih resnično prija. Vendar nam pametni telefon v žepu niti samote ne privošči več. Facebook in druge sodobne tehnologije so nam odvzele samoumevno – možnost, da se odklopimo.
