Čedalje hitrejši razvoj sodobne družbe in uveljavljanje novih panog, ki nam s svojimi iznajdbami poskušajo olajšati hiter in stresen vsakdan, posledično prinašata tudi vedno več odpadkov, ki tako ali drugače onesnažujejo okolje, v katerem živimo. Ljudje v vsej svoji naglici in življenju med betonskimi stenami pozabljamo, kako pomemben je pravilen odnos do narave, ki je na videz krhka in nemočna. Vendar le na videz – čedalje pogosteje nam namreč kaže zobe in nas kaznuje za pretekle grehe.
Prav 22. april je dan, ko naj bi se ljudje zamislili nad svojim ravnanjem in poskušali spremeniti svoj odnos do narave. Takrat praznujemo dan Zemlje, katerega osrednji namen je opozoriti ljudi, naj po svojih najboljših močeh pripomorejo k ustvarjanju čistejšega, varnejšega in bolj zdravega okolja za vse.
Dan Zemlje praznujemo od leta 1970, ko je ameriški senator Gaylord Nelson predlagal, da bi en dan v letu posvetili ozaveščanju ljudi in skrbi za naš planet. V dobrih desetih letih se je preprosta ideja prelevila v globalni fenomen in danes praznujemo dan Zemlje v več kot 170 državah po vsem svetu.
Zavest o pomembnosti ohranjanja čistega okolja za prihodnje generacije je v novem tisočletju narasla, vendar to še zdaleč ni dovolj, saj se človeštvo vedno pogosteje srečuje s hudimi posledicami onesnaževanja okolja in črnogledimi napovedmi za prihodnost. Zato kljub gospodarski krizi, ki je prizadela malodane ves svet, ne smemo pozabiti na okolje in na cilje, ki smo si jih zadali v Kjotskem protokolu, saj bo sicer usoda našega planeta in posredno tudi usoda človeštva zapečatena.
Tako bodo tudi letos okoljevarstvene in druge organizacije, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta, organizirale čistilne akcije ter izvedle številne projekte, s katerimi želijo dokazati, da se še vedno zavedamo pomena čistega okolja za dobrobit življenja na Zemlji.
In prav v času dneva Zemlje Društvo študentov farmacije Slovenije v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek d. d. že sedmo leto organizira projekt Leciklarna. Gre za akcijo zbiranja neuporabljenih zdravil iz gospodinjstev, s katero skušamo uporabnikom zdravil omogočiti pravilno uničenje neuporabljenih zdravil ter hkrati opozoriti na nevarnosti neustreznega odlaganja teh zdravil.
Kljub na videz zanemarljivim vplivom majhne količine tablet, kapljic, sirupov, mazil itn., ki ostanejo vsakemu posamezniku in jih iz malomarnosti oziroma nevednosti zavrže med komunalne odpadke ali v odtoke, se moramo zavedati, da neuporabljena zdravila sodijo med
nevarne odpadke, saj zaradi svojega biološkega delovanja in ogromnih količin v globalnem smislu pomenijo tveganje za zdravje ljudi in nevarnost za naravo.
Aktivnost zdravilnih učinkovin se tudi po tem, ko zdravilo zavržemo, pogosto ohrani. Zato lahko po razgradnji zdravil učinkovine prosto preidejo v okolje in se tam porazdelijo glede na svoje kemijske lastnosti. Zadržujejo se lahko v prsti, skozi površinske vode prehajajo v podtalnico itn. in tako vplivajo na vse žive organizme.
Prav zato je čedalje bolj pereč problem odpornost proti antibiotikom. Do nje prihaja zaradi mutacij bakterijskih molekul dnk, ki omogočajo mikroorganizmom prilagoditev na antibiotike. Že s samo uvedbo antibiotikov smo pospešili evolucijski razvoj mikroorganizmov, s čezmerno uporabo in na koncu z neustreznim odlaganjem pa smo povzročili razvoj vrst, ki so postale že skoraj povsem odporne proti vsem doslej znanim antibiotikom. Ko torej neustrezno zavržemo antibiotik, s tem povzročimo veliko škode celotni populaciji in tvegamo, da naslednjič določeno zdravilo te vrste ne bo več ozdravilo naše okužbe.
Precejšnje breme za okolje so tudi presnovki ženskih spolnih hormonov. Te molekule se v telesu ne metabolizirajo in jih zato skoraj povsem nespremenjene izločimo v okolje. Neprimerno odlaganje neuporabljenih zdravil te vrste torej še dodatno obremenjuje okolje.
Na trgu se uveljavljajo vedno bolj izpopolnjena zdravila. Čedalje več zdravil za bolnike z rakom je v oblikah, ki si jih lahko bolniki aplicirajo sami in ni več potrebna bolnišnična oskrba. Morebitno neustrezno odlaganje takšnih zdravil v okolje bi lahko imelo katastrofalne ekološke posledice, zato je treba ljudi že danes poučiti, kako pomembno je ustrezno odlaganje neuporabljenih zdravil.
Zdravila se ne razlikujejo le po učinku na naše telo, temveč tudi po stopnji škodljivosti in vplivu na okolje. Ker teh vplivov večinoma ne poznamo, je nujno, da vsa zdravila s pretečenim rokom uporabnosti in tista, ki jih ne potrebujemo več, zbiramo ločeno in jih oddamo na za to predvidena mesta, kjer jih bodo posredovali ustrezni službi, ki bo primerno ravnala z njimi in jih tudi uničila na način, ki je najmanj obremenjujoč za okolje. To so zbirni centri posameznih komunalnih podjetij in po zadnji sprejeti uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili v prihodnje tudi lekarne.
Po končani akciji zbiranja bomo zdravila tudi popisali in jih klasificirali po skupinah z namenom, da ugotovimo, katera zdravila največkrat ostajajo neuporabljena, ter skupaj z opravljenimi anketami tudi poskušali najti razloge za to. V vsakem od teh mest bodo pristojna podjetja poskrbela za odvoz odpadkov in njihovo primerno uničenje.
Živimo v takšnem svetu, kot si ga naredimo sami in kot si ga zaslužimo. Stara zdravila ne sodijo v koš za smeti! S skupnimi močmi prispevajmo k ohranjanju čistejšega in bolj zdravega okolja!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 32, april 2009.
