Alergeni postajajo čedalje agresivnejši, ljudje pa smo nanje čedalje manj odporni. Poleg številnih organov je prizadeta tudi koža, naš največji organ. Zakaj je tako in kako lahko alergijo omilimo, smo se pogovarjali z dermatologinjo iz splošne bolnišnice Izola, Katarino Šmuc Berger, dr. med.
Alergije se kažejo v različnih oblikah. Govorimo tudi o različnih tipih alergije. Za kaj gre?
Delitev alergij na podtipe upošteva različne načine imunskih reakcij, ki nastanejo ob stiku alergena in protiteles. Ločimo štiri različne podtipe, po avtorjih Coombsu in Gellu, ki sta jih prva opisala. Z vidika pojavov na koži sta najpomembnejša tip I in tip IV.
Pri tipu I gre za prisotnost protiteles IgE v krvi, ki ob izpostavljenosti alergenom, kot so cvetni prah, alergeni iz hrane, strupi nekaterih žuželk, sprožijo vsem znane alergijske neprijetnosti. Alergijska reakcija se takrat izraža kot seneni nahod, vnetje očesne veznice, alergijska astma, atopijski dermatitis, koprivnica ali celo kot anafilaksija, ki ogrozi človekovo življenje.
Za tip IV pa je značilna alergija na snovi, s katerimi prihajamo v tesnejši stik skozi kožo. Ta tip alergije povzročajo npr. nikelj, parfumi in druge sestavine kozmetike, guma, usnje ipd. Imunsko reakcijo sprožijo senzibilizirani limfociti, ki so v koži. Za to obliko alergijskih pojavov je značilna izraženost kožnih sprememb (rdečina, srbež, mehurčki, kraste). Omejena je na predele, ki so bili izpostavljeni alergenu.
V zadnjih letih je vse več dokazov, da lahko alergeni, ki navadno povzročajo alergijo tipa I, prehajajo tudi skozi kožo in tako povzročajo alergijske reakcije.
Kako sploh pride do alergije na koži?
Koža je ves čas izpostavljena številnim zunanjim vplivom. Med njimi so tudi snovi, ki lahko povzročijo občutljivost in pri poznejših stikih alergijsko reakcijo. Alergije se tako na koži izražajo v več oblikah. Pogosto se srečujemo s koprivnico (urtikarijo), atopijskim dermatitisom ter kontaktnim alergijskim dermatitisom.
Kakšni so simptomi alergije, ki prizadenejo kožo?
Kadar gre za koprivnico, so kožne spremembe srbeče in zelo podobne izpuščajem, ki jih dobimo po stiku s koprivo. Včasih se jim pridruži še oteklina mehkih tkiv obraza – ustnic, oči in jezika –, kar je lahko zaradi oviranja dihanja tudi smrtno nevarno.
Pri atopijskem dermatitisu se pojavljajo rdeča, srbeča, razpraskana žarišča po pregibih okončin, po obrazu in vratu. Izraženost težav se navadno spreminja s starostjo obolelega.
Kontaktni alergijski dermatitis povzroča srbeča žarišča z drobnimi mehurčki navadno omejena na mesta, kjer smo v stiku z alergenom (npr. pod kovinskim pasom zapestne ure pri alergiji na nikelj). Vendar moram poudariti, da niso vse srbeče težave na koži nujno znak alergije.
Ali je občutljiva koža nujno tudi bolj izpostavljena alergijam? Kako vemo, da imamo občutljivo kožo?
Občutljiva koža je pravzaprav širok in nenatančen pojem. Najlaže jo opišemo kot kožo, ki se ob stiku z nenevarnimi snovmi iz okolja (voda, grobe tkanine, volna, detergenti) hitro odzove z rdečico, s srbežem, z neprijetnim občutkom zategovanja in luščenjem. Na splošno je za ljudi, ki so nagnjeni k alergijam, značilno, da imajo kožo, ki je občutljivejša in se hitro neprijetno odziva na zunanje dražljaje.
Kako je s čiščenjem in z nego občutljive kože?
Pri čiščenju in negi občutljive kože moramo biti še posebej pazljivi, da je ne razdražimo z uporabo alkalnih mil ali podobnih detergentov, ki kožo izsušujejo in slabijo njen naravni kisli pH-plašč. Zelo pomembno je tudi, da ji namenimo dovolj zaščitne nege z negovalnimi preparati, ki vsebujejo vlažilne snovi, kakršne ima koža (urea, pantenol, laktati), ter maščobe, ki pospešujejo obnovo njenih lastnih sestavin (ceramidi, maščobne kisline, holesterol). Izogibajmo se izdelkom, ki so bogato odišavljeni in obarvani. Uporabljajmo le toliko čistilnih sredstev, kot je nujno potrebno.
Kaj lahko naredimo, da bi okrepili zaščito kože pred zunanjimi vplivi oz. alergeni?
Že z ustrezno nego in upoštevanjem navodil za čiščenje in umivanje lahko preprečimo marsikatero neprijetnost na koži, nedavne raziskave pa dokazujejo, da uporaba nekaterih negovalnih preparatov celo zmanjša vstop alergenov v kožo.
Kaj bi sicer svetovali ljudem, ki imajo alergije, da bi kljub tej neprijetnosti živeli kakovostno življenje?
Predvsem je pomembno, da se izogibajo snovem, za katere vedo, da jim povzročajo alergijske težave in poslabšanja.
Včasih pa se alergenom žal ni mogoče povsem izogniti. Še posebej to velja za alergije na cvetni prah, zato svetujemo tudi uporabo antihistaminikov v obliki tablet in sirupov ali kapljic za nos in oči. Pri tej vrsti alergij je koristno slediti podatkom o prisotnosti cvetnega prahu v zraku, ki so dostopni v nekaterih javnih občilih in na internetu.
Včasih pa se alergenom žal ni mogoče povsem izogniti. Še posebej to velja za alergije na cvetni prah, zato svetujemo tudi uporabo antihistaminikov.
Pri kontaktnih alergijah na koži se morajo bolniki predvsem izogibati alergenu. Če se stanje poslabša, je potrebna tudi prehodna terapija s kremami ali tabletami, ki jih predpiše zdravnik.
Ljudem z atopijskim dermatitisom pa svetujemo izogibanje poslabševalcem (volnena oblačila, umivanje z alkalnimi detergenti ipd.) ter alergenom, kožo pa sočasno pa primerno negujemo s preparati, ki ne vsebujejo parfumov, barvil in alergogenih konzervansov. Ker je atopijski dermatitis navadno kronična in precej težavna bolezen, je pametno, da se bolniki posvetujejo s specialistom dermatologom, ta pa bo spremljal bolezen.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 21, april 2008.
