Povsod je lepo, a doma je najlepše. Rek je popolnoma na mestu, tudi kar se prebave tiče. V domačem okolju živimo v sožitju z virusi, bakterijami in ostalimi mikroorganizmi. Na potovanju pa se srečamo s številnimi mikroorganizmi, temperaturnimi spremembami, vlago in utrujenostjo. Takrat se poruši potnikovo ravnovesje z okoljem, kar lahko vodi do potovalnih bolezni, kot so napihnjenost, driska, zaprtje in zastrupitve, zaradi katerih je potrebno potovanje prekiniti.
Varnost hrane, pitne in kopalne vode v neki tuji državi je odvisna od higienskega standarda. V državah z nizkim higienskim standardom, slabimi sanitetnimi razmerami, pomanjkljivim nadzorom nad pripravo hrane in slabo infrastrukturo (severna in podsaharska Afrika, Indijski polotok, Južna Amerika, jugovzhodna Azija, Mehika, Karibsko otočje) morajo potniki upoštevati priporočila za varno uživanje hrane in vode ter osebno higieno. Ob neupoštevanju se lahko pojavijo različne potovalne bolezni, med katere najpogosteje sodita driska in zaprtje, poleg teh dveh pa tudi različne zastrupitve s hrano in vodo, napihnjenost in vetrovi.
Voda in hrana na potovanju
20% svetovnega prebivalstva nima varne pitne vode. Voda, okužena z bakterijami in virusi, je velik zdravstveni problem zlasti v deželah v razvoju. Velika nevarnost je vedno, kadar pitna voda vsebuje naslednje povzročitelje:
- bakterije: Salmonella – povzroča grižo, Vibrio cholerae – povzroča kolero,
- viruse: adenovirusi, rotavirusi,
- helminte: trakulja.
Z onesnaženo vodo ali hrano se prenašajo mnoge druge pomembne infekcijske bolezni: hepatitis a in e, tifus, kolera, legioneloza itd. Ob potovanju v dežele s slabimi higienskimi razmerami je izjemno pomembno cepljenje poti tifusu in hepatitisu a. Pomemben izvor okužb so tudi kopalne vode, kjer pride običajno do okužbe med požiranjem vode. Pomembno je, da skupine ljudi z večjim tveganjem (nosečnice, dojenčki, bolniki z imunskimi pomanjkljivostmi) poskrbijo, da preprečijo stik z onesnaženo vodo, najbolje, da se v njej sploh ne kopajo. Na potovanju mora popotnik zelo skrbno izbirati hrano. Vsaka neprekuhana hrana je potencialno okužena.
Potovalna lekarna:
• sredstva, ki varujejo pred piki mrčesa,
• sončne kreme in kreme za nego telesa po sončenju, kreme ali geli proti opeklinam,
• termometer,
• obliži in povoji,
• zdravila proti bolečini in povišani telesni temperaturi,
• rehidracijski in dehidracijski praški,
• probiotični otc pripravki,
• antiperistaltično zdravilo,
• aktivno oglje,
• razkužilo.
Zastrupitve s hrano najpogosteje nastanejo zaradi zaužitja strupa, ki je nastal v hrani še pred zaužitjem. Bolezni, ki nastanejo zaradi zaužitja zdravstveno oporečne hrane, so verjetno eden najpogostejših vzrokov akutnih obolenj nasploh. Na območjih z velikim tveganjem naj se potniki izogibajo uživanju solate, surove zelenjave, mehkih sirov, neprekuhanega mleka. Nekatere vrste rib in školjk vsebujejo biološke strupe, ki jih s kuhanjem ni mogoče uničiti. Pri uživanju nekaterih vrst rib in školjk (barakuda, ostriži) na tropskem in subtropskem območju (Karibsko otočje, Indijski ocean, pacifiška otočja) pride lahko do zastrupitve zaradi toksinov. Znaki zastrupitve so: driska z bruhanjem, ki jo spremljajo nevrološki znaki: spremenjeno zaznavanje, motnje v uravnavanju telesne temperature, slabost in hud padec krvnega tlaka. V takih primerih je najbolje poiskati zdravstveno pomoč.
Driska
Najpogostejša zdravstvena težava, s katero se potnik sreča na potovanju, je potovalna driska, ki nastane zaradi uživanja hrane, vode ali pri kontaktu z okuženo osebo. Vsako leto zanjo zboli približno 20 do 50 odstotkov ljudi, ki potujejo po svetu. Driska, s tujko imenovana diareja, je izraz, ki opisuje odvajanje blata, ki je bolj tekoče in bolj pogosto kot normalno. Izraz diareja izhaja iz grščine in pomeni teči skozi. Dizenterija oziroma griža pa je izraz, ki se uporablja za opisovanje driske, kjer se pojavljajo tudi gnoj, sluz in kri v blatu. To povzročajo mikroorganizmi, ki so prodrli v steno črevesa in jo poškodovali. Potovalna driska običajno nastane nenadno z nelagodnim občutkom v želodcu in nenadno močno potrebo po odvajanju. Odvajanje se stalno povečuje, narašča količina blata, to pa postaja vse bolj tekoče. Običajno se stopnjujejo tudi bolečine v trebuhu, bruhanje, število odvajanj pa se dnevno giba med tri in sedem. Velika večina potovalnih drisk izgine sama po sebi po dveh do treh dneh.
Kako si pri driski lahko pomagamo sami:
- preprečevanje in odpravljanje izgube tekočin in mineralnih snovi v organizmu – rehidracijska raztopina je mešanica elektrolitov in sladkorja, ki jo pripravimo sami doma,
- prehrana – uživamo hrano s čim manj vlakninami (riž, banana, krompir), izogibamo se mastni in začinjeni hrani,
- probiotiki – mlečnokislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost ter s tem preprečujejo razrast škodljivih in pogojno škodljivih bakterij, večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice,
- protimikrobna zdravila – antibiotike se uporablja ob hudi obliki driske, pri bolnikih z zmanjšano obrambno sposobnostjo organizma in okužbah s paraziti,
- antiperistaltiki – zdravila, ki zmanjšujejo gibanje črevesa, se uporabljajo v primeru dolgotrajne in obilne driske,
- aktivno oglje – nase absorbira mikroorganizme, ki so drisko povzročili.
Zaprtje
Na počitnicah običajno obilno zajtrkujemo in večerjamo, na kosilo pa običajno pozabimo ali pa se zadovoljimo s hitro hrano. Poleg tega je tudi zmanjšan vnos tekočin, kljub temu da smo telesno bolj aktivni kot običajno, zaradi neprimernega stranišča pa spremenimo navade odvajanja blata. Vse te spremembe našega vsakdana pa lahko povzročijo zaprtje. Zaprtje pomeni redko odvajanje blata, ki ga spremljajo mučno napenjanje ali zasušitve blata, imenovane tudi zapeka.
Vzroki zaprtja so lahko različni:
- hrana s premalo vlakninami in drugimi sestavinami, ki ohranjajo normalen volumen blata,
- premalo gibanja in oslabelost trebušnih mišic,
- motnje v delovanju črevesja,
- sindrom razdražljivega črevesja,
- tumorji v črevesju in danki,
- kronične vnetne bolezni črevesja,
- okvara živčevja,
- hemoroidi.
Kako si pomagamo sami:
- ne zadržujte iztrebljanja,
- pijte več vode ali tekočine kot običajno,
- napitki naj vsebujejo magnezijeve soli, na primer mineralna voda z veliko magnezija, saj deluje kot blago odvajalno sredstvo,
- jejte hrano z več vlakninami (sveže in posušeno sadje, kislo zelje, žita in različna semena),
- skrbite za redno telesno aktivnost,
- uporabljajte blaga odvajala v obliki svečk za lokalno mehčanje blata,
- masirajte si trebuh v smeri urinega kazalca,
- uporabite odvajalna sredstva, vendar samo za kratek čas (senin čaj, odvajalni čaj),
- s probiotiki, ki delujejo rahlo odvajalno.
Vetrovi
Vetrovi nastajajo zaradi plinov in zraka, ki se kopičijo v črevesju in se sproščajo skozi anus. Lahko se sproščajo na dva načina, in sicer s spahovanjem (iz zgornjega dela črevesja) in z vetrovi (iz spodnjega dela črevesja). Najpogosteje jih povzročajo določena živila, med katera sodijo ocvrta hrana, grah, fižol, kvas in pijače. S staranjem se iz črevesne stene izbočijo drobni žepki, ki jim pravimo divertikli, kjer se razmnožujejo bakterije, ki povzročajo fragmentacijo ogljikovih hidratov, ob kateri nastaja veliko plinov. Vetrovi nastajajo tudi, če oseba med hranjenjem pogoltne veliko zraka, in ob stresu.
Kako si pomagamo sami:
- ne pijte gaziranih pijač, ker le-te vsebujejo veliko ogljikovega dioksida,
- ne jejte stročnic in glavnate zelenjave (zelje, cvetača, brstični ohrovt, brokoli), arašidov, jabolk, orehov, melon, majoneze in jajc,
- jejte počasi,
- pozorni bodite na dihanje,
- v skrajnih primerih so rešitev tudi pripravki za zmanjšanje vetrov oziroma pospeševanje sproščanja zraka skozi usta (kapljice s simetikonom, ki se uporabljajo tudi za blažitev krčev pri dojenčkih).
Napihnjenost
Običajno je posledica kopičenja plinov, ki nastajajo ob fermentaciji hranil, v debelem črevesu. Ponoči se zaradi pomanjkanja živil in sladkorja v črevesu fermentacija prekine, po zajtrku, ki vsebuje sladke in kvašene jedi, pa se znova pojavi.
Priporočila:
- izogibajte se potencialno okuženi hrani in pijači: mlačna, surova hrana, sadje in zelenjava, ki je ni mogoče lupiti, poulična prehrana, voda iz pipe,
- otrok, mlajši od šestih mesecev, naj bo izključno dojen,
- izogibajte se stiku s potencialno onesnaženimi kopalnimi vodami,
- potnik naj pazi, da vode ne požira,
- po kopanju je tuširanje s čisto vodo obvezno.
