Človeško telo ima zelo dobro razvit sistem obrambnih funkcij, med katere spada tudi kašelj. Kašelj ni bolezen, ampak je nespecifični simptom, ki spremlja več različnih obolenj. V jesenskem in zimskem času se skorajda vsak od nas vsaj enkrat sreča s kašljem. Največkrat je nenevaren in izzveni v nekaj dneh.
Kaj je kašelj
Kašelj je simptom mnogih bolezni. Je refleksni obrambni mehanizem, ki je pomemben za čiščenje dihal in s tem za vzdrževanje zdravih dihalnih poti in pljučnih mešičkov. Vloga kašlja je čiščenje dihalnih poti, saj se z njim izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom (prašni delci, delci hrane), odstranijo pa se tudi odmrle celice in odvečna sluz, ki se lahko zaradi vnetja povečano tvori v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti.
Kašelj lahko izzovemo hoteno ali neprostovoljno oziroma refleksno, vsakokrat pa gre za draženje receptorjev, ki so v stenah in sluznici dihal. To so senzorji, ki v dihalnih poteh zaznavajo tujke in prek živčnih mehanizmov sprožijo refleks kašlja. Ko se receptorji za kašelj vzdražijo, potuje signal po živčnih poteh do podaljšane hrbtenjače, kjer leži center za kašelj. Ta nato aktivira dihalne mišice (trebušna prepona, medrebrne in trebušne mišice ter glasilke), ki povzročijo sprva globok vdih in nato silovit izdih.
Vzroki za kašelj
Vzroki za kašelj so različni; lahko ga povzročijo mehanski delci, kot so prah, dim ali majhni tujki, ki jih vdihnemo. Kašljamo lahko zaradi vnetja dihalnih poti in vdihovanja kemičnih snovi, kot so močni kisli ali bazični hlapi (najpogosteje so to amoniak, hlapi dušikove in žveplene kisline ter dušikov oksid). Kašelj lahko sprožijo tudi toplotni dražljaji – vroč ali hladen zrak –, vzrok pa je lahko tudi psihičnega izvora.
Ugotovimo, kateri kašelj nas je napadel
Glede na produkt izkašljevanja delimo kašelj na neproduktivnega in produktivnega. Neproduktivni kašelj je suh, pri produktivnem pa izkašljamo izmeček. Produktivni kašelj je značilen za tista obolenja dihal, pri katerih je večja tvorba sluzi, bakterijskih okužbah dihal in nekaterih kroničnih obolenjih dihal. Barva izmečka lahko veliko pove o bolezni. Pri kroničnem bronhitisu je navadno bel in prozoren, rumena ali rumenozelena barva izmečka navadno pomeni bakterijsko okužbo. Če v izmečku opazimo kri, moramo obiskati zdravnika. Neproduktivni oziroma suh kašelj ali suho pokašljevanje srečamo na začetku različnih virusnih obolenj dihal, kadar so v vdihanem zraku prisotne dražeče snovi, ter pri psihogenem kašlju.
Kronični kašelj
Kadar kašelj traja več kot tri tedne, če ga spremlja težko dihanje, če je v izločku kri ali če se kronični kašelj spremeni, moramo obiskati zdravnika!
Kadar kašelj traja več kot tri tedne, je to kronični kašelj. Pri kroničnem kašlju moramo nujno ugotoviti, kaj ga povzroča. Najpogostejši vzroki za kronični kašelj so t. i. »post nazal drip sindrom« (PND – zaradi alergij ali kroničnih okužb izločki iz nosu prihajajo v žrelo, tam pa povzročajo vnetje in sprožijo refleks kašlja), astma in gastroezofagealna refluksna bolezen. Kronični kašelj se pogosto pojavlja pri kadilcih zaradi kroničnega bronhitisa ali KOPB (kronične obstruktivne pljučne bolezni). Še posebej pozorni moramo biti na novo nastali kašelj ali spremembo kašlja, saj lahko to pomeni nastanek pljučnega raka. Kronični kašelj povzročajo tudi zapletene okužbe (npr. tuberkuloza) in nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, bolezni ledvic in srčnega popuščanja.
Zdravljenje kašlja
Kašelj je treba zdraviti vzročno, kar pomeni, da zdravimo bolezen, ki ga je povzročila. Velikokrat pa je zdravljenje samo simptomatsko. Pri virusnih okužbah kašelj navadno mine sam od sebe, drugače pa glede na bolezen uporabljamo različna zdravila. Zelo pomembno je, da kadilci opustijo kajenje.
Pri produktivnem kašlju uporabljamo zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje – ekspektoranse. Sekretolitični ekspektoransi razredčijo izločke, vplivajo na sestavo in prenos sluzi ter tako olajšajo izkašljevanje, sekretomotorični ekspektoransi pa povzročijo pospešeno premikanje izločkov iz dihalnih poti. Pri suhem kašlju pride v poštev uporaba zdravil, ki kašelj pomirjajo. To so antitusiki.
Pri izbiri pravega zdravila za samozdravljenje kašlja vam bo najbolje svetoval farmacevt v lekarni, saj je na voljo veliko različnih pripravkov.
Kadar kašljamo, moramo piti dovolj tekočine, prostore, v katerih bivamo, moramo večkrat prezračiti, poskrbeti pa moramo tudi za primerno vlažnost prostorov, saj suh zrak kašelj še pospešuje.
Kadar kašelj traja več kot tri tedne, če ga spremlja težko dihanje, če je v izločku kri ali če se kronični kašelj spremeni, moramo obiskati zdravnika!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 18, januar 2008.
