Če hočeš spoznati človekova doživetja v preteklosti, si oglej njegovo telo. Če hočeš spoznati njegovo prihodnost, si oglej njegova doživetja! (starodavna modrost)
Mnogokrat slišimo trditev, da se nekomu že na obrazu pozna, kaj vse je počel; »pregrehe in razvade« in »dobra dela«. Na lepi, žametno mehki koži se odraža skrb za zdravo življenje. Na slabi pa so sledovi slabih razvad, s katerimi v telo vnašamo dodatne, presežne količine prostih radikalov in strupe.
Enako se dogaja ob pomanjkanju dobrih snovi: beljakovin in antioksidantov, vitaminov in mineralov. Tudi pomanjkanje namreč »dopusti« nastanek presežka prostih radikalov in kopičenje strupov, ki jih telo ne more nevtralizirati in izločiti. Tudi ljudje, ki se ne vdajajo razvadam, zlahka »pridelajo« pomanjkanje zaradi stresa, napetosti, časovnih zadreg in podobno. Toda prisluhnimo telesu in povedalo nam bo, kaj potrebuje!
Znamenja težav na koži | Rešitve |
---|---|
Mlahava, uvela koža | Beljakovine, vitamina E, D, silicij |
Luskava, hrapava, poškodovana | Cink, vitamini A, B3 in omega 3 |
Kuperoza, hiter pojav modric | Flavonoidi, vitamini K, C, E, čebula, česen, por |
Ogrci, nečista koža | Vitamini skupine B in vitamin C |
Dermatitis | Vitamin a, vsi b-vitamini, cink in esencialne maščobne kisline |
Ekcem, izpuščaji | Cink, vitamini B2, B6, B12, holin in folna kislina |
Akne, mozolji | Cink, kalij, vitamini A, E in C, omega 3 maščobne kisline |
Cink, kalij, vitamini a, e in c, omega 3 maščobne kisline | Cink, vitamina a in B3, omega 3 maščobne kisline |
Strije | Beljakovine in cin |
Kaj pripoveduje koža?
Koža mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so v beljakovinah. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko našemu telesu lastnih beljakovin bo iz zaužitih beljakovin telo izdelalo. Ugotovili so, da je tudi počutje v neposredni povezavi z ustrezno kožo. To se da meriti: če imamo 8 g beljakovin na deciliter krvi, potem bo naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot 6 g beljakovin na deciliter krvi, bomo utrujeni, koža pa bo uvela in mlahava.
Babičin nasvet zoper gube:
naredimo si pripravek iz smetane, olja pšeničnih kalčkov in rumenjaka; zmes z vato vtiramo v kožo. Ali pa naredimo špinačni sok in si ga z vato vtiramo v kožo. Pomaga tudi kumarični sok.
Dovolj beljakovin bomo imeli, če bomo uživali mleko in mlečne izdelke, meso, ribe, jajca, stročnice in sojo ali dopolnjevali z beljakovinskimi napitki. Toda nič nam ne pomaga uživati vsega tega, če nimamo urejene želodčne kisline. Beljakovine se namreč prebavljajo v želodcu, zato so ustrezna kislost v želodcu ter dovolj prebavnih encimov odločilnega pomena za prebavo beljakovin. Če so beljakovine nekakšni »zidaki« ali gradniki celic, potem so maščobe iz kalčkov soje, riža in pšenice (omega 3, omega 6 in omega 9) »malta«, ki te »zidake« povezuje. Da v koži ni razpok, ki omogočajo vdor škodljivih snovi, poskrbijo vitamini skupine B. Jedi, bogate z bakrom, zagotovijo, da bo naša koža žametna in prijetna (fižol, grah, slive ...), mehkobo kože pa zagotavlja kalcij. Jedi z jodom (čebula in morska hrana) pa poskrbijo za čimprejšnjo obnovitev poškodovane kože. Če opazimo hrapavo, razpokano in luskavo kožo, nam primanjkuje cinka, vitaminov skupine B, zlasti B5, vitamina A in esencialnih maščobnih kislin. Razbarvanost kože, vitiligo, kaže na pomanjkanje psoralenov, ki so v zeleni, limonah in pomarančah, ter karotenoidnih snovi in vitamina B6. Luskinasta koža na nosu in razpoke v kotičkih ust opozarjajo na pomanjkanje vitamina B2, mastna luskavost na pomanjkanje vitamina B3, suha koža na primanjkljaj vitamina C in kalija.
Težave z lasmi | Rešitve |
---|---|
Tanki, krhki, slabi lasje, počasna rast | Cink, silicij, vitamin B12, beljakovine |
Prhljaj | Karotenoidi in flavonoidi, vitamina C in E, selen in omega 3 |
Sivenje | Beljakovine, vitamini B5, B6 in folna kislina, baker in cink v ravnotežju (suhe slive) |
Izpadanje las | Beljakovine, cink, flavonoidi, železo, vitamina B2 in biotin |
Celjenje las, lomljivi lasje | Omega 3 in biotin |
Suhi, pusti lasje | Omega 3, vitamina E in A, jod ter silicij |
Mastni lasje | Vitamin B |
Kaj pa roke in nohti?
Nasvet:
v roke si vtirajmo limonin in ananasov sok ter olje pšeničnih kalčkov.
Nohti so iz aminokislin, ki sestavljajo beljakovino nohta – keratin. Če počasi rastejo, so krhki, razcepljeni in lomljivi, je to znak, da imamo premalo aminokislin. Lahko sklepamo tudi na slabo prebavo, neustrezno želodčno kislino in na pomanjkanje kalcija, silicija, joda ter železa. Bele pike ali lise na nohtih kažejo na pomanjkanje cinka in silicija. Pretirano izbočeni ali vbočeni, razbrazdani nohti zelo svetlih nians kažejo na hudo pomanjkanje železa. Lupljenje kožice na nohtišču opozarja na pomanjkanje karotenoidnih snovi in vitamina A. Hladne roke so odraz pomanjkanja joda, slabe prekrvavitve in pomanjkanja energije. Starostne pege vsebujejo lipofuscin in niso nevarne, a opozarjajo na oksidacijo maščobnih spojin v povrhnjici kože. Sklepamo lahko, da je tako tudi v celicah notranjih organov in možganov.
Teževe na rokah in nohtih | Rešitve |
---|---|
Počasna rast, slabi nohti | Cink, beljakovine |
Cepljenje in krhkost nohtov | Beljakovine, vitamin b2, kalcij, magnezij, silicij, jod in železo |
Izbočeni, vbočeni in podolžne brazde | Železo |
Bele pike | Cink in silicij |
Glivična obolenja | Probiotične bakterije in česen, vitamini skupine B |
Tresoče dlani | Vitamin B1 |
Luščenje kože ob nohtišču | Karotenoidi, vitamin A |
Lise na hrbtišču rok | Vitamini E, A, C in B1 |
Hladne roke | Jod |
»Zgovorni« lasje
Babičin nasvet: surov rumenjak si vtremo v lase in pustimo učinkovati eno uro. Pri izpiranju dodamo v vodo limonin sok. Učinkoviti sredstvi za lepše in močnejše lase sta tudi ajdova in prosena kaša. Recept za lepše lase: ajdovo ali proseno kašo vsujemo v vrelo mleko in pustimo, da se napoji. Ohlajeni dodamo kislo smetano, skuto, jajce, rjavi sladkor, muškatni orešček, zmlete oreščke, namočene rozine in narezano jabolko. Pečemo 20 min pri 180 stopinjah. Ponudimo toplo ali hladno, prelito s sadnim sokom.
Za čvrste lase potrebujemo beljakovine, zlasti aminokislini cistin in metionin. Cistin vsebuje žveplo, metionin, ki je esencialna aminokislina, pa žveplo veže. Metionin je v fižolu, ribah, jajcih, česnu, soji, jogurtu in rdečem mesu. Žvepla je veliko v jajcih, svinjini, leči, rdečem fižolu in grahu. Obe aminokislini sta sestavna dela keratina, ki je najpomembnejše gradivo las. Za trdnost so potrebna vlakna, ki so v fižolu in grahu. Cistin se v procesu pretvori v cistein in ta pomaga odstranjevati strupene snovi iz telesa. Iz analize las lahko ugotovimo, katerim strupom je bil posameznik izpostavljen. Prhljaj kaže, da so fosfolipidne snovi v celični membrani napadli prosti radikali in oksidirali celično beljakovino, ki se je odluščila. V prehrani moramo povečati karotenoide, flavonoide, vitamina E in C ter mineral selen. Naglo sivenje je zaradi pomanjkanja vitaminov B5, B6, folne kisline in beljakovin.
Sklepamo lahko, da tudi želodec ne deluje dobro. Pri hudem sivenju je opaziti še neravnovesje med bakrom in cinkom. Cink preprečuje, baker pa omogoča sivenje. Če smo hudo živčno napeti, nam vedno primanjkuje cinka. Suhe slive imajo idealno razmerje med bakrom in cinkom. Pri izpadanju las moramo takoj reagirati, saj telo ne dobiva hranilnih snovi zaradi:
a) presnovnih motenj,
b) zamašenih kapilar,
c) čustvenih pretresov,
č) hormonskih motenj ali
d) avtoimunskih bolezni.
Treba je uživati več flavonoidnih snovi in več vitamina C, pa tudi vitaminov skupine B, zlasti biotina, ter nenazadnje – več cinka. Suhi, krhki, razcepljeni in tanki lasje potrebujejo več esencialnih maščobnih kislin ter več vitamina A, joda in silicija. Pri mastnih laseh manjka vitamin B2.
Kje te snovi dobimo? | |
---|---|
Cink | Ostrige in vsa morska hrana, jagnjetina, pšenični kalčki, telečja jetra, goveja pečenka, svinjina, bučna in sončnična semena, sardine v olju, soja in leča |
Silicij | Proso, oves, ječmen, riž, pšenica, čebula in rdeča pesa |
Selen | Brazilski in drugi oreščki, orehi, rozine, rakci, sončnična semena, čebula in česen ter rdeče zelje |
Železo | Jetra, rdeče meso, zlasti konjsko, rumenjak, ostrige, stročnice, lešniki, ovsena kaša in ribe |
Jod | Prekajene skuše, školjke, raki, losos, mleko, čebula |
Vitamin B1 | Grah, pomaranče, koruzni kosmiči, krompir, svinjina, arašidi, mleko in sončnična semena |
Vitamin B2 | Govedina, perutnina, jajca, jogurt in polnomastno mleko, brstični ohrovt, mandlji in oreščki ter koruzni kosmiči |
Vitamin B3 | Piščančja prsa, svinjina, govedina, mlečni izdelki, suhe slive, datlji in avokado |
Vitamin B5 | Telečja jetra, arašidi, sezamova semena, orehi, avokado, jabolka, suhe marelice in fige, zelenolistna zelenjava |
Vitamin B6 | Pšenični kalčki, pivski kvas, goveja jetra, puran, govedina, banane, brstični ohrovt, arašidi, jajca, orehi in zelje |
Folna kislina | Temnozelena listnata zelenjava, špinača, korenje, arašidi, lubenice, buče, marelice, avokado, jajčni rumenjak, kvas, goveja jetra |
Biotin | Arašidi, lešniki, mandlji, rumenjak, goveja jetra, mleko, skuta, orehi, sezamova semena, rjavi riž, soja, leča |
Vitamin B12 | Arašidi, lešniki, mandlji, rumenjak, goveja jetra, mleko, skuta, orehi, sezamova semena, rjavi riž, soja, leč |
Vitamin E | Olje pšeničnih kalčkov, mandlji, soja, jajca, ovsena kaša, arašidi |
Vitamin K | Brokoli, brstični ohrovt in zelje, rumenjak, ribje olje |
Vitamin D | Slanik, skuše, losos, sardela, jajca, sir, ribje olje |
Esencialne maščobne kisline | Ribja olja, oljčno olje, arganovo, sezamovo, avokadno in arašidno olje, orehi, sončnična semena |
Karotenoidi | Korenje, paprika, čili, paradižnik, blitva, špinača, rdeča čebula, lubenica, melona, peteršilj |
Flavonoidi in vitamin C | Jagodičevje (brusnice, borovnice, maline, robidnice ...), rdeča pesa, jajčevec, grenivka, limone, čokolada, zeleni čaj |
Beljakovine | Vse vrste mesa in rib, mleko in mlečni izdelki, soja, beljakovinski napitki iz sirotke in soje, stročnice |
Vse povzeto iz knjige Zdravje je naša odločitev Marije Merljak in Mojce Koman, PD, 2008