Ko zadiši po janežu, je v zraku toplo in praznično. Ta prijetni vonj daje anetol, ki je glavna sestavina janeževega eteričnega olja in ima tudi zdravilne učinke. Anetol je alkohol, ki je manj topen v vodi kot etanol, bolj poznan kot alkohol. Zato nastane, ko pride anetol v stik z vodo, mlečna zamotnitev tekočine. Temu pojavu rečemo uzoefekt – po grški pijači Ouzo, ki vsebuje mastikovo olje, kjer se nahaja anetol.
Veliko je rastlin, ki imajo več ali manj vonja »po janežu«, a so povsem različne od janeža, ki ga najbolj poznamo z naših vrtov. Naštejmo nekaj takih rastlin: vrtni janež (Pimpinella anisum), navadni komarček ali sladki janež (Foeniculum vulgare – var. dulcis), mastika (Pistacia lentiscus), likoricija – sladki koren (Glycirrhyza glabra) in zvezdasti janež (Illicum floridanum). Tem rastlinam daje torej značilen vonj anetol. Anetol ima poleg zdravilnih tudi nekatere neželene učinke, če uživamo pripravke v prevelikem odmerku ali predolgo. Največ anetola ima med navedenimi rastlinami prav zvezdasti janež.
Janež za zimske zdravstvene tegobe
Vrtni janež in komarček sta znana v kombinaciji s kumino in kamilico. Pomirjata črevesne krče in odpravljata napihnjenost. Od nekdaj se daje janež v čaj ali mešanico čajev otrokom pri prebavnih motnjah in črevesnih krčih. Janež je v čaju odličen v zimskih časih, ko nastopijo prehlad, gripa, bronhitis, vnetje sapnika, saj razkužuje dihala in pomaga pri izkašljevanju.
Zvezdasti janež (Illiciumfloridanum) raste v daljni Aziji in je nepogrešljiva začimba v različnih azijskih jedeh ter pomembna zdravilna rastlina v tradicionalni kitajski medicini. Zanimiv je tudi za botanike, saj je evolucijsko ena najstarejših rastlin na svetu. Zvezdasti janež se je uveljavil na zahodnem tržišču zato, ker ima veliko vsebnost anetola, ki mu daje močan vonj. Zaradi večje vsebnosti anetola se lahko pojavijo – predvsem pri otrocih – neželeni učinki (bruhanje, krči). V ZDA je bilo nekaj primerov take zastrupitve. Zato čaja iz zvezdastega janeža ne dajajte otrokom!
Od šikimske kisline v zvezdastem janežu do tamifluja
Raziskovanje snovi v zvezdastem janežu pa je vodilo do posebnega preučevanja šikimske kisline, ki jo ta rastlina vsebuje. Preučevanje molekul šikimske kisline je znanstvenike vodilo do nadaljnje sinteze te izhodiščne molekule. Tako so iznašli snov, ki zdravi določene vrste gripe. To je oseltamivir – bolj znan pod imenom tamiflu. Izhodiščna snov za proizvodnjo tamifluja je torej šikimska kislina, ki so jo najprej izolirali iz japonske rastline šikimi (Illicium anisatum) oz. japonskega zvezdastega janeža. V zadnjem času si prizadevajo šikimsko kislino biotehnološko sintetizirati, da ne bi bili povsem odvisni od pridelave zvezdastega janeža, ki ga v ta namen gojijo na plantažah Daljnega vzhoda.
Pozor: obstajata dve različni rastlini – japonski in kitajski zvezdasti janež. Plodovi obeh so na pogled enaki, a japonski zvezdasti janež je strupen in se uporablja le kot kadilo. S kemijsko analizo pa se ugotovi neoporečnost pošiljke zvezdastega janeža in v lekarnah je vedno zagotovljena tovrstna varnost in kakovost. Zvezdasti janež je torej na svetovnem tržišču cenjen zaradi velike vsebnosti anetola in šikimske kisline ter se uporablja tudi za pripravo čajev v domačem zdravilstvu. Vsekakor pa ostaja naš vrtni janež zdravilna rastlina izbora, ko gre za pripravo čajev za otroke.
