Ali si predstavljate, da bi se zjutraj zbudili in bi se namesto običajnega umivanja zob z zobno ščetko in opravljanja velike potrebe v lastnem stranišču odpravili v naravo, si med iskanjem primernega mesta za odvajanje spotoma odrezali vejico z bližnjega drevesa ter jo veselo žvečili?
Prav tak ritual so, tako kot na Bližnjem Vzhodu in v Indiji še danes, imeli naši predniki. Žvečilna paličica, imenovana misvak ali sivak, je prvi znan pripomoček za ustno higieno, saj so ga uporabljale stare kulture od Kitajske, Indije, Mezopotamije in Egipta do Grčije ter Rima pa tudi ameriški staroselci. Še danes je njena uporaba razširjena v predelih s pretežno muslimanskim prebivalstvom, saj ji je Mohamed pridal religiozni pomen, zato je njena raba skorajda verska zapoved.
Ker je izdelava žvečilne paličice precej preprosta, si jo lahko naredimo tudi sami. Odrežemo si približno 15 cm dolgo kot svinčnik debelo vejico. Nato jo s precej dolgotrajnim grizenjem v njen konec spreminjamo v pahljačo. Z drgnjenjem zob z lesenimi vlakni odstranjujemo zobne obloge in obenem masiramo dlesni. Dokazano je, da sokovi, ki se med žvečenjem izločajo iz žvečilne paličice določenih dreves, vsebujejo nekatere aktivne snovi, ki uničujejo bakterijsko floro, prav tako pa spodbujajo gibanje in praznjenje črevesja. Vrsto lesa izbiramo glede na njegovo trdoto in okus (oljka, jesen, breskev, ruj, akacija, španski bezeg ...).
V Evropi so kasneje za čiščenje zob in odstranjevanje zobnih oblog pričeli uporabljati zobotrebce in tkanino (najpogosteje laneno). Prototip sodobne zobne ščetke je nastal šele pred približno dvesto leti, zobna pasta, kakršno uporabljamo danes, pa pred približno sto leti.
Učinkovita ustna higiena 21. stoletja
Danes je za ustno higieno na voljo ogromno pripomočkov in produktov, toda kateri so najpomembnejši in neizbežni pri ohranjanju zdravja naše ustne votline in zobovja? Odgovor je zelo enostaven: Najpomembnejši ste vi, predvsem pa vaša pravilna tehnika umivanja zob!!!
Če res skrbite za higieno svojih zob, nikar ne pozabite na higieno zobne ščetke. Skrbno jo spirajte in redno menjajte.
Večina ljudi si zobe in dlesni očisti nepopolno. Zakaj? Ker je plak biofilm, ki ga je težko odstraniti z zobnih površin, pa tudi zato, ker so na zobnih površinah mesta, ki jih je težje očistiti, imenujemo jih predilekcijska mesta. To so vdolbine na griznih površinah, medzobni prostori ter predeli med zobom in dlesnijo. Prav neustrezna higiena zadnjih dveh predelov povzroča nastanek vnetja dlesni in drugih obzobnih tkiv. Nekateri strokovni članki navajajo, da se pri umivanju zob 20–30 % zobnih površin sploh ne dotaknemo!
Kaj nam torej preostane? Upoštevati je treba naslednja priporočila; le tako bomo za svojo ustno higieno storili največ, kar se da.
1. Učinkovita tehnika ščetkanja zob
Učinkovita tehnika ščetkanja zob na začetku zahteva nekaj več izurjenosti. Ščetine zobne ščetke postavimo pod kot 45° glede na ploskev, ki jo tvorita dlesen in površina zoba. Polovica površine ščetke pokriva dlesen, polovica pa zob. Gibe izvajamo tako, da drsimo proti koncu zoba in postopno spreminjamo kot zobnih ščetin do kota 90°, se pravi pravokotno na površino zoba (od rdečega proti belemu). Ko se vračamo v prvotni položaj, ščetka ni v stiku z zobno površino ali dlesnijo. Ščetkanje vztrajno ponavljamo, in sicer na vsakem predelu, ki ga pokriva glava zobne ščetke, od 8 do 10-krat. Z navedeno tehniko obenem masiramo dlesen in odstranjujemo zobne obloge, ne da bi pri tem poškodovali ali dvigovali rob dlesni. Na ta način se izognemo recesiji oz. umiku dlesni, ki nastaja ob napačnih tehnikah. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na grizne površine zob, ki jih prav tako moramo očistiti.
Zobe si je najbolje ščetkati po vsaki jedi, ob pravi tehniki pa je zadovoljivo tudi dvakrat dnevno.
2. Pravilna izbira zobne ščetke
Opravilnem čiščenju zob povprašajte svojega zobozdravnika. On na vaših zobeh opazi morebitne pomanjkljivosti vašega čiščenja zob in vam bo lahko najbolje razložil kaj delate slabo ali narobe, ter kako to popraviti.
Pri nakupu zobne ščetke moramo paziti na: trdoto, obliko in velikosti ščetin. Osebno priporočam mehke in tanke ščetine na ščetki predvsem zato, ker uspešno odstranjujejo plak z zobnih površin, ob tem pa so veliko prijaznejše do dlesni. Glava zobne ščetke naj bo dovolj majhna, tako da lahko seže tudi v prostor za zadnjim zobom v vrsti.
Električne zobne ščetke, zlasti tiste s soničnim učinkom, priporočam vsem, ki ne zmorejo dobre higiene z rokami. Študije so pokazale, da so električne ščetke uspešnejše in natančnejše na mestih, kjer je naša roka površna ali nenatančna.
3. Pravilna tehnika nitkanja
Pri uporabi zobne nitke je pravilna tehnika izredno pomembna! Nitko navijemo dvakrat okrog kazalcev obeh rok. Med njima naj bo približno 3 cm dolga napeta nitka, s katero s počasnim žaganjem skozi medzobni prostor postopoma pridemo do dlesni. Pri tem moramo paziti, da s sunkovitim potegom ne poškodujemo dlesni. Nitko postavimo v prostor med zobom in dlesnijo ter izbrani zob delno ovijemo z nitko. Z žagastimi gibi počasi drsimo po zobu ven iz medzobnega prostora. Nato se vrnemo v isti medzobni prostor in izvedemo enako tehniko tudi na sosednjem zobu. Seveda je treba očistiti vse medzobne prostore v ustni votlini.
Raba zobne nitke je nujna iz dveh razlogov. Prvič, ker odstrani obloge v medzobnem prostoru, kjer sicer kaj hitro nastane karies, in drugič, ker z nitko temeljito očistimo predel med zobom in dlesnijo, s čimer preprečimo zadrževanje ščetki nedostopnih bakterij. Nitkanje obvezno izvajajte vsaj enkrat na dan, najbolje zvečer.
4. Medzobne ščetke
Medzobne ščetke so poleg nitkanja priporočljive za čiščenje večjih medzobnih predelov, ki so nastali zaradi umika dlesni. Zaradi svoje majhnosti temeljiteje očisti predele, za katere je nitka pretanka, ščetka pa do njih nima dostopa.
5. Ustne prhe in raztopine
Različne ustne prhe in raztopine zagotovo pripomorejo k optimalni higieni, vendar nikakor niso nadomestilo za ščetkanje, nitkanje in rabo medzobnih ščetk. Te raztopine imajo omejeno delovanje na obloge, saj učinkujejo le na kemični bazi. Njihovo uporabo priporočam ob naslednjih težavah:
- slaba motorična zmožnost čiščenja zob,
- slab zadah ali halitoza,
- parodontalna in druge ustne bolezni (npr. glivična obolenja).
Ustna higiena je nujni del splošne higiene in zdravja nasploh, zato skrbite za svoje zdravje, ki sije navzven tudi skozi vaš nasmeh.
Zdravi zobje v zdravem telesu!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 52, april 2011.
