Pozimi narava obmiruje. Ljudje v tem času raje posedamo v svojih toplih domovih, kot pa se zadržujemo zunaj. Odpornost organizma se močno zmanjša, zato postanemo dovzetni za različna prehladna obolenja. Dokler ljudje dihamo, živimo. Vsak dan vdihnemo približno 20.000-krat in ob tem naša pljuča zajamejo 12.000 litrov zraka. Kako zdravo bomo živeli in kakšno bo naše zdravstveno stanje, pa je odvisno tudi od tega, »kakšen zrak« dihamo.
Raziskave kažejo, da ljudje povprečno preživimo 90 % časa v zaprtih prostorih. V kubičnem metru zraka v prostoru pa je lahko tudi do 20 milijonov delcev in znaten delež obsegajo mikroorganizmi, kot so virusi, bakterije in glivice. Ti delci z vdihavanjem vstopajo v dihalne poti in lahko povzročajo vnetja.
Prehlad
Najpogostejše blago in kratkotrajno, vendar zelo nalezljivo obolenje zgornjih dihalnih poti (sluznice žrela, nosu, obnosnih votlin), ki ga povzročajo številni virusi (več kot 200 različnih), je prehlad. Inkubacijska doba (čas od vstopa virusov v telo do pojava bolezenskih znakov) traja en do tri dni, nato pa bolnik približno teden dni izloča velike količine virusov in lahko okuži mnogo ljudi. Kužnost je največja med drugim in četrtim dnevom bolezni. Virusi se najhitreje prenašajo ob neposrednem stiku z bolnikom.
Kadar smo blizu obolele osebe, se ne smemo dotikati nosu in oči. Tudi predmeti, ki jih je uporabljal bolnik, celo telefonske slušalke, kljuke ipd., so lahko »prenašalci« virusov, ki povzročajo obolenje. Najučinkovitejše preprečevanje okužbe je torej umivanje rok. Zbolimo pa lahko tudi zaradi vdihavanja kužnih kapljic, ki jih bolniki razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem.
Večina virusov bolje preživi, če je vlažnost zraka nizka, v zelo hladnem času, ko je nosna sluznica suha. Najraje pa se razmnožujejo pri 33 do 34 stopinjah Celzija. Prehlad je lahko posledica podhlajenosti naših okončin. Tako izzovemo refleks, ki povzroči zmanjševanje prekrvljenosti nosne sluznice. Nastaja manj sluzi, njen varovalni učinek se zmanjša. Virusi prodrejo v notranjost nosne votline, napadejo celice in jih okužijo. V človeškem telesu nastane alarm. Prehladni znaki (splošno slabo počutje, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, praskanje v grlu in suh kašelj, lahko tudi nekoliko zvišana telesna temperatura in blag glavobol) so najverjetneje odgovor organizma na vdor virusov. Ko se ti znaki pojavijo, je najbolje, da ostanemo doma in si privoščimo čim več počitka. Lahko si pomagamo tudi z zdravilnimi pripravki, ki lajšajo posamezne znake prehlada. Zdravljenje z antibiotikom ni potrebno, razen če se pojavi poslabšanje zaradi bakterijske okužbe.
Vzroki prehlada še niso povsem pojasnjeni. Vendar raziskave kažejo, da nas prehladna obolenja pogosteje tarejo, če smo utrujeni in čustveno izčrpani, nagnjeni k alergijskim spremembam v nosu ali žrelu, če smo v stresni situaciji ali če je naš imunski sistem v »slabi kondiciji« zaradi nepravilne ali slabe prehrane, pomanjkanja vitaminov, neprimernih vremenskih razmer, trenutnih infekcijskih bolezni ali nepravilnega delovanja endokrinih žlez. Ob normalni imunski odpornosti minejo znaki prehlada v sedmih do desetih dneh, z izjemo kašlja, ki nas lahko spremlja še kakšen teden dlje. Če pa bolezni v tem času ne odpravimo in nas še vedno spremlja povišana telesna temperatura, splošno slabo počutje ali pa se pojavijo zapleti, kot so na primer vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa, moramo obiskati zdravnika. Doječe matere, nosečnice, osebe z dolgotrajnimi obolenji in majhnimi otroci v spremstvu staršev pa naj obiščejo zdravnika takoj, ko zbolijo.
Gripa
Prehladu je podobna tudi blaga oblika gripe. Žal pa se okužba, ki jo najpogosteje povzroča virus gripe A, navadno pokaže v hujši obliki in človeka zelo izčrpa. Nenadno se pojavijo značilni znaki: visoka telesna temperatura (lahko tudi več kot 40 stopinj Celzija), splošno slabo počutje, huda utrujenost, močan glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, pomanjkanje teka. Lahko imamo tudi vnete oči in nos, lahko se spopadamo s suhim kašljem, pekočimi bolečinami v grlu ipd. Virus gripe oslabi varnostne mehanizme, ki preprečujejo vdor bakterij v telo. Najpogostejši zaplet je pljučnica, lahko pa pride tudi do vnetja mišic in poslabšanja kroničnega bronhitisa. Bolezen je nevarnejša za majhne otroke, nosečnice in starostnike. Zanje je toliko bolj priporočljivo cepljenje proti gripi, ki je učinkovito v 60 do 70 %. Odpornost je kratkotrajna, zato je treba postopek ponoviti vsako zimo. Po vbrizganju cepiva morata preteči najmanj dva tedna, preden postanemo odporni, zato je cepljenje nesmiselno, ko se znaki obolenja že pojavijo.
Preventiva in zdravljenje
Učinkovitejše je torej preprečevati kot zdraviti, zato okrepimo »našo obrambo«, da bo učinkovito odganjala povzročitelje prehladnih obolenj. S pitjem večjih količin tekočine (osem kozarcev vode, soka, toplih napitkov ali vroče limonade dnevno) preprečimo izsušitev grla, nosu in sinusov. Sluznice ostanejo tako primerno vlažne in razmere za obstoj virusov so slabše. Alkohol in kofein povečujeta izsušenost sluznic, zato je najbolje, da njuno uporabo omejimo ali pa se ju v času bolezni izogibamo. Tudi prenehanje kajenja ugodno vpliva na organizem. Zmanjša se draženje grla in ublaži kašelj. V času virusnih epidemij se je dobro izogibati zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Čim več se moramo gibati na svežem zraku, učinkovitejši je sprehod po parku ali gozdu, kjer je zrak čistejši (pozimi manj kot sto delcev na kubični meter zraka) kot na ulici (približno milijon delcev na kubični meter zraka).
Poskrbimo za vlaženje zraka v ogrevanih prostorih. Zdrav zrak naj bi imel od 40- do 60-odstotno relativno vlažnost, česar pa v zimskem času ne moremo doseči le z zračenjem stanovanj, saj zrak, ki v tem letnem času prihaja v prostor, ne vsebuje zadostne količine vlage. Priporočljiva je uporaba električnih vlažilcev zraka, ki vodo pretvorijo v zelo fino meglico, ta pa iz razpršilca izhaja v prostor in se v trenutku upari. Tako se zrak očisti in navlaži, podobno kot to v naravi stori dež. Če vas tarejo posledice suhega zraka – izsušeni sinusi, razpokane ustnice in pekoče oči, povečanje infekcij in bolezni dihalnega sistema, napetost, utrujenost in pomanjkanje koncentracije, težave dojenčkov, otrok, hišnih živali in sobnih rastlin –, naj vas prepričajo prednosti zdrave zračne vlage: izboljšanje imunskega sistema in tako manj pogosta obolevnost dihal, gladka koža, splošno dobro počutje, boljše zdravstveno stanje domačih živali in sobnih rastlin, pa tudi sijoč parket in nepoškodovano leseno pohištvo.
V zimskih mesecih se toliko bolj priporoča uživanje varovalne hrane. Sadje in zelenjava, ki vsebujeta veliko vitamina C in eteričnih olj (zelje, čebula, brokoli, paprika, kivi, jabolka, hren), nam povrneta moči. Nikar pa ne pozabimo na čaje (cvetovi črnega bezga, lipe, šipkovi plodovi) in čebelje produkte (med, matični mleček, propolis).
Ne pretiravajmo z delom in si vzemimo dovolj časa za počitek in spanje. Preprečevanje bolezni s fizikalnimi metodami lahko zelo pozitivno vpliva na potek okužbe in tudi na dovzetnost zanjo. S fizioterapijo (masaža) in hidroterapijo (kopanje, savna) si bomo izboljšali in si utrdili zdravje. Z inhalacijsko terapijo, vdihavanjem hlapov, pa lahko učinkoviteje blažimo znake prehladnih obolenj: vlažimo sluznice dihal in tako zmanjšamo vnetje nosne sluznice in obnosnih votlin, redčimo sluz v dihalnih poteh, pospešimo njeno izločanje in olajšamo dihanje. Preprosto inhalacijo izvedemo tako, da se nagnemo nad posodo z vročo vodo, se z brisačo pokrijemo čez glavo in vdihavamo paro. Predvsem pri otrocih pa je primernejša uporaba električnega inhalatorja, ki tekočino razprši na zelo majhne delce, da ti lahko prodrejo globlje v dihala. Osnovna tekočina za inhalacijo v inhalatorjih je fiziološka raztopina, raztopina kuhinjske soli, po nasvetu zdravnika pa lahko dodajamo tudi predpisana zdravila. Inhalacija traja od pet do deset minut, najbolje pred obrokom in pred spanjem. Po inhalaciji je otroku priporočljivo očistiti nos, lahko tudi z nosnim aspiratorjem.
Kaj pa stres?
Premagajmo ga z različnimi tehnikami za sproščanje in pridobivanje telesne kondicije (joga, aerobika, fitnes), ki ugodno vplivajo predvsem na krepitev imunskega sistema.
»Čarobni napoj«, ki nas varuje pred prehladnimi obolenji, se torej skriva v … imunski odpornosti organizma. Toliko bolj je treba izkoristiti prijetno zimsko sonce in se okrepiti z gibanjem na svežem zraku! Naša telesna in duševna kondicija se bo tako izboljšala in utrdila naše zdravje.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 18, januar 2008.
