Multipla skleroza (MS) je bolezen, ki pomembno zaznamuje življenjsko pot obolele osebe. Zanimanje nevrologa prof. dr. Mira Denišliča je že vrsto let usmerjeno v prepoznavanje te bolezni in zdravljenje bolnikov. »V pojasnjevanju nastanka in prepoznavanja bolezni ter zlasti zdravljenja smo napravili velik korak naprej. Spominjam se besed svojega učitelja, ki mi je nekoč dejal: »Kako bi bilo pomembno, če bi ob nastanku vnetja vidnega živca vedel, ali bo ta oseba zbolela za MS ali ne.« Danes lahko na to vprašanje že natančno odgovorimo,« pravi dr. Denišlič, ki smo mu zastavili nekaj vprašanj o multipli sklerozi.
Kakšni so simptomi in znaki multiple skleroze?
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, ki se največkrat pojavi med 20. in 40. letom starosti, po 45. letu je bolezen redkejša. Na začetku bolezni so najpogostejše motnje občutljivosti.
Pri prvem pregledu bolniki pogosto poročajo o mravljinčenju po koži okončin, o mravljincih, ki se širijo od stopal proti trebuhu in višje do prsnih bradavic, pojavi se lahko občutek oklepa okrog trupa. Pri sklanjanju glave se pogosto pojavi elektriziranje vzdolž hrbtenice in okončin. Pogosta je ohromelost predvsem spodnjih okončin, običajno je ena noga bolj prizadeta kot druga. Pri približno 20 odstotkih bolnikov je prvi znak bolezni vnetje vidnega živca, ki ga spremlja izguba ostrine vida, ki je običajno omejena na eno oko. Pojavi se meglen vid, pogosto je prizadet barvni vid. Bolniki navajajo vrtoglavico, dvojni vid, povečano utrudljivost. Redko se na začetku bolezni razvijejo motnje mokrenja in spomina. Znana je občutljivost na vročino. Ženske zbolijo pogosteje, razmerje je približno 2 : 1. Na pogostnost MS pomembno vpliva zemljepisni položaj dežele. Slovenijo prištevamo med področja z veliko razširjenostjo bolezni: od 60 do 90 bolnikov na 100.000 prebivalcev. Ocenjujemo, da je v naši državi več kot 2.500 oseb z MS.
Na tveganje, da bo oseba zbolela za multiplo sklerozo, vpliva dežela, kjer je oseba preživela prvih 15 let življenja.
Pri prepoznavanju bolezni nam pomaga pravilna ocena bolezenskih znakov pri bolniku, preiskava možgansko-hrbtenjačne tekočine (likvorja) in magnetnoresonančna tomografija (MRT). Že ob prvem nastanku znakov bolezni, ki ga danes opišemo kot »prvi kliničen dogodek« ali kot »klinično izoliran sindrom« (mednarodna kratica CIS), lahko pomembno vplivamo na nadaljnji potek bolezni. Pri 85 odstotkih oseb ima MS recidivno-remitenten potek: prvim simptomom oz. znakom sledi manjše ali večje izboljšanje, poslabšanje imenujemo zagon. Zagon je pojav novih simptomov ali ponovitev prejšnjih, ki trajajo najmanj 24 ur. Ta oblika bolezni po 6 do 10 letih pogosto preide v sekundarno napredujočo obliko bolezni. Le redko ima MS že od začetka napredujoč potek.
Klinične študije so dokazale, da je multiplo sklerozo smotrno zdraviti čim bolj zgodaj. So ljudje v Sloveniji dovolj osveščeni, se pravočasno odpravijo k zdravniku?
Z raziskavami je dokazano, da je treba zdravljenje oseb z MS pričeti zgodaj, že ob prvem pojavu simptomov, torej pri osebah s prvim kliničnim dogodkom s t. i. klinično izoliranim sindromom (cis). Tudi pri nas je vsem osebam z recidivno-remitentno obliko MS omogočeno zgodnje pravočasno zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili. Namen zgodnjega zdravljenja je preprečiti zagone bolezni, napredovanje bolezni in vplivati na stopnjo prizadetosti.
Na tržišču imamo več zdravil – interferone beta in glatiramer acetat. Betaferon (interferon beta–1b) je bil prvo zdravilo, ki je dostopno našim bolnikom že od leta 1995. Nato so sledila zdravila: Copaxone, Avonex, Rebif in pred dvema letoma Extavia. Vsa navedena zdravila se vnašajo v telo podkožno, izjema je le zdravilo Avonex, ki ga vbrizgamo v mišico. Ob večji aktivnosti bolezni včasih v zdravljenju uporabimo citostatik mitoksantron. Vsa našteta zdravila lahko uvedemo ob pojavu prvih simptomov bolezni. Omenjeno skupino zdravil (z izjemo citostatika mitoksantron) štejemo med zdravila I. reda, to so zdravila z dokazano učinkovitostjo in visokim varnostnim profilom.
Mislim, da naši bolniki hitro poiščejo zdravnika, ki najprej vodi celoten postopek do postavitve diagnoze in nato obolelim predstavi možnosti zdravljenja.
Multipla skleroza je zelo zahrbtna bolezen. Bolniki so med zdravljenjem brez vsakršnih simptomov. Ali je smiselno v takem primeru prekiniti zdravljenje?
Bolniki so lahko med zdravljenjem brez simptomov, lahko pa se ti ponovijo ali pojavijo novi znaki. Tudi brez pojava novih simptomov zdravljenje nadaljujemo, ga ne prekinemo. Želimo namreč preprečiti širjenje bolezni v živčevju in s tem nastanek novih simptomov. V primeru nosečnosti zdravljenje prekinemo.
Bolniki z multiplo sklerozo prejemajo zdravila skozi daljše obdobje, na primer 15 ali celo 20 let. So zdravila, ki so trenutno v uporabi, dolgoročno varna?
Najdaljša raziskava varnosti zdravil je bila opravljena pri zdravilu Betaferon, ki je na našem tržišču že od leta 1995. Zdravilo se je pokazalo kot varno in je pomembno zmanjšalo življenjsko ogroženost oseb z multiplo sklerozo.
V naslednjih letih pričakujemo prihod nekaj novih zdravil. Kako ocenjujete njihovo varnost?
V primeru neučinkovitega zdravljenja bolnikov z recidivno-remitentnim potekom bolezni z zdravili I. reda imamo danes možnost zdravljenja z natalizumabom (Tysabri) in fingolimodom (Gilenya) – zdravili II. reda. Prvo zdravilo se predpiše v obliki infuzij enkrat mesečno, drugo zdravilo se daje v obliki 1 tablete enkrat dnevno. Zdravilo Tysabri bolniki v Sloveniji že prejemajo. Zdravilo Gilenya je pred kratkim odobrila Evropska agencija za zdravila (EMA), tako da pričakujemo, da bo dostopno tudi za naše bolnike z MS.
Ustreznega zdravila za napredujočo obliko MS še ne poznamo. Pri zdravljenju je treba opozoriti na varnostni profil zdravila, ki je pri zdravilih I. reda po dosedanjih rezultatih zelo visok.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 53, maj 2011.
