DOMOV BOLEZNI ONKOLOGIJA ZDRAVLJENJE BOLEČINE PRI BOLNIKU Z RAKOM

Zdravljenje bolečine pri bolniku z rakom

Bolečina nas ovira pri vsakdanjih aktivnostih, spanju ter druženju z domačimi in prijatelji. Ko nas močno boli, se počutimo neprijetno in zato so naši domači in prijatelji v skrbeh. Lahko nam povzroča občutke strahu in potrtosti. Močna bolečina zmanjša našo naravno obrambo proti raku in veča možnost zapletov med zdravljenjem, kot je razvoj pljučnice. Večino bolečine lahko zdravimo z zdravili. Ko je bolečina manjša, se bolje počutimo, smo aktivnejši in počnemo stvari, ki jih želimo. Če imamo bolečino zaradi raka, to takoj povejmo svojemu zdravniku, ki bo izbral primerno zdravilo. Prej ko poiščemo pomoč, tem uspešnejše bo zdravljenje.

Bolečina je eden najpogostejših simptomov raka. Pojavi se pri 30 do 80 odstotkih bolnikov z rakom, odvisno od stanja bolezni. Večina bolnikov jo uspešno lajša z zdravili, ki so pri nas na voljo.

Vzrokov za bolečino pri raku je več. Največkrat nastane zaradi rasti tumorja v kosti ali pritiska na živce in notranje organe. Tudi zdravljenje raka lahko povzroča bolečino.
Mogoče pa je tudi, da bolečina ni povezana z rakom. Kot vsi imamo lahko bolečine zaradi obrabe ali vnetja sklepov, težav s hrbtenico ali migrene.

Bolečino zaradi raka navadno zdravimo z zdravili za zdravljenje bolečine. Tudi obsevanje, kirurški poseg in drugi postopki lahko pripomorejo k boljšemu obvladovanju bolečine.

Izbira zdravila za zdravljenje bolečine

Vsa zdravila nimajo enakega protibolečinskega učinka pri vseh ljudeh. Zdravnik bo z našo pomočjo izbral zdravilo, ki nam bo olajšalo bolečino in povzročilo čim manj neželenih učinkov. Pri tem potrebuje podatke o:

  • zdravilih za zdravljenje bolečine, ki smo jih že jemali, in o njihovih učinkih,
  • zdravilih, ki jih jemljemo zaradi drugih boleznih,
  • preobčutljivostih za zdravila,
  • naših strahovih glede jemanja zdravil za zdravljenje bolečine.

Zdravnik izbere zdravilo glede na jakost bolečine, zato jo bomo ocenili na lestvici s številkami od 1 do 10.

bolečinska lestvicaBlago bolečino zdravimo z neopioidnimi zdravili, npr. s paracetamolom, nesteroidnim antirevmatikom ali metamizolom.

Srednje močno bolečino zdravimo s šibkimi opioidi, npr. tramadolom ali dihidro-kodeinom.
Za zdravljenje močne bolečine potrebujemo močne opioide, tj. morfin in njemu podobna zdravila (oksikodon, hidromorfon, fentanil, buprenorfin, metadon), ki jih zaužijemo ali kot obliž nalepimo na kožo.

Če imamo na mestu bolečine pekoč občutek ali čutimo elektriziranje, nam bo zdravnik poleg opioidov predpisal zdravila, s katerimi zdravimo tudi depresijo ali epilepsijo. To ne pomeni, da smo depresivni ali imamo epilepsijo, temveč da je naša bolečina posledica poškodbe živcev.

Večina zdravil je v obliki tablet, kapsul ali tekočine. Če iz katerega koli vzroka zdravila ne moremo zaužiti, nam ga zdravnik predpiše v obliki nalepke, svečke ali ga dobimo kot infuzijo v podkožje. Večina zdravil nam za več ur ali dni olajša bolečino.

Predpisano zdravilo jemljemo redno ob predpisani uri. S tem preprečimo nastanek močne bolečine. Zdravnik nam bo, poleg dolgodelujočega zdravila, predpisal še zdravilo, ki ga bomo dodatno vzeli po potrebi, če se bo, kljub rednemu jemanju prvega zdravila, pojavila bolečina. Največkrat se taka potreba pojavi pri fizičnih aktivnostih. Če to drži, vzamemo dodatni odmerek zdravila pred to aktivnostjo.

Koristno si je zapisovati, kolikokrat in kdaj smo potrebovali dodatne odmerke zdravila za zdravljenje bolečine in kakšna je jakost bolečine čez dan. Jakost svoje bolečine si izmerimo oz. določimo na vizualni analogni lestvici VAS, ki jo lahko dobimo pri svojem zdravniku (lestvica je dostopna tudi na spletni strani www.merjenjebolecine.si). Tako zdravnik lahko predvidi odmerek zdravila, ki ga potrebujemo, da preprečimo nastanek močne bolečine.

Vsako zdravilo ima lahko tudi neželene učinke. Če se pojavijo, se največkrat na začetku jemanja zdravil in potem minejo. Najpogostejši neželeni učinki opioidov so:

  • zaprtje, ki se mu izognemo tako, da pijemo veliko vode, sadnih sokov in jemo več sadja in zelenjave. Pomaga tudi veliko gibanja. Da ne bi prišlo do hudega zaprtja, nam bo zdravnik predpisal odvajala;
  • slabost in bruhanje, ki mineta po nekaj dneh jemanja opioidov. Zdravnik nam lahko predpiše zdravila proti slabosti in bruhanju;
  • zaspanost čez dan, ki je prehodna.

Resni neželeni učinki zdravil za zdravljenje bolečine so redki.

Po posvetu z zdravnikom si lahko pri lajšanju bolečine pomagamo s hladnimi ali toplimi obkladki, sprostitvenimi tehnikami – hobi, ki nas sprošča, glasba, masaža … Ob tem nikoli sami ne opuščajmo predpisanih zdravil.

Ko zdravila ne zadoščajo

Nekateri bolniki tudi za zdravljenje bolečine potrebujejo obsevanje bolečih predelov, ker se s tem zmanjša pritisk tumorja na okolico. Specialist za zdravljenje bolečine naredi blokado bolečega živca, živčne korenine ali injicira zdravilo v hrbtenični kanal.

Ključ do dobrega zdravljenja bolečine je tudi naše sodelovanje z zdravnikom in medicinsko sestro. Zanimalo ju bo, kako močno bolečino imamo, mesto in karakter bolečine. Najpogosteje nam bosta zastavljala vprašanja:

  • Kje čutimo bolečino?
  • Kakšna je bolečina? Ali imamo na mestu bolečine pekoč občutek, električne sunke, občutek odrevenelosti …?
  • Kako močna je bolečina na lestvici od 1 do 10?
  • Kaj bolečino poslabša?
  • Kaj bolečino ublaži?
  • Koliko nam zdravila olajšajo bolečino (od 0 do 100 %)?
  • Koliko dodatnih odmerkov zdravila, ki ga jemljemo po potrebi, smo potrebovali?
  • Ali so prisotni neželeni učinki zdravil in kako moteči so?
  • Ali se je bolečina v zadnjem času spremenila?

Glede na naše odgovore se bo zdravnik odločil, ali je treba spremeniti odmerek zdravila, ki ga jemljemo redno, in ali je treba dodati, ukiniti ali zamenjati katero od zdravil.

O zdravljenju bolečine je veliko zmotnih mnenj

Bolnike skrbi, da bodo postali odvisni od morfina in njemu podobnih zdravil. Če sčasoma potrebujemo večje odmerke opioida, to ne pomeni, da smo z njim zasvojeni. Res pa je, da zdravila ne smemo prenehati jemati naenkrat, ampak nam ga bo zdravnik ukinjal postopoma, če ga ne bomo več potrebovali.

Bolniki in nekateri zdravniki mislijo, da so močna zdravila manj učinkovita, če jih jemljemo prezgodaj in prepogosto. Leta izkušenj pri bolnikih z rakom kažejo, da to ne drži. Bolnikom dalj časa zadošča enak odmerek zdravila. Če se bolečina poslabša, zdravnik predpiše večji odmerek istega zdravila ali ga zamenja z drugim. Nekateri so prepričani, da je jemanje zdravil za zdravljenje bolečine znak šibkosti. Mislijo, da bodo z lastno voljo kos bolečini. To le redkim uspe, večini pa bolečina odvzame vso kakovost življenja, ne glede na to, kako močne osebnosti so.

Morda nas je strah, da nas bosta zdravnik in medicinska sestra imela za nadležne, če bomo govorili o svoji bolečini. Nikar, vsak, ki ima bolečine, ima pravico do ustreznega zdravljenja.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 26, oktober 2008.