Avgusta in septembra ob poteh, železniških progah in cestah zažarijo rumeni cvetovi kanadske zlate rozge, ki ljubi suhe, neobdelane površine. Podobna ji je orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), ki ima raje vlažne površine okrog rek in potokov. Obe vrsti so iz Severne Amerike v Evropo prinesli kot okrasni rastlini, vendar se danes v naravi nezadržno širita. Poleg njiju poznamo pri nas še navadno zlato rozgo, ki je manj razširjena, čaj iz posušenih zeli vseh treh vrst pa uporabljamo pri blagih vnetjih sečil in če želimo preprečiti nastanek sečnih kamnov.
Tako kanadska (Solidago canadensis) kot orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) sta zelo prilagodljivi. Razširjata se s semeni, ki jih raznaša veter, in podzemnimi stebli – rizomi. Zrasteta do metra in pol in imata značilna metlasta socvetja s številnimi koški zlato rumene barve, tako da ju lahko od daleč na hitro zamenjamo. Vendar je steblo pri kanadski zlati rozgi dlakavo, pri orjaški pa golo; pri kanadski so jezičasti cvetovi enako dolgi kot ovojek, pri orjaški pa so daljši od njega. Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), ki v tem času ne cveti več, se precej razlikuje od prvih dveh. Rumeni cvetni koški so združeni v grozdasta socvetja. Raste v svetlih gozdovih, tudi na posekah in ob grmovju od nižine do subalpskega pasu po vsej Sloveniji.
Za pripravo zdravilnih čajev in izvlečkov se v Evropi pogosteje uporablja navadna zlata rozga, katere ekstrakti se pojavljajo tudi v farmacevtskih oblikah – v tabletah, kapsulah in tinkturah. Vsem ljubiteljem nabiranja zdravilnih rastlin pa priporočamo nabiranje zeli orjaške in kanadske zlate rozge, saj ju je prav zdaj v izobilju.
Za lajšanje blagih vnetij sečil zlata rozga pri nas pridobiva veljavo šele v zadnjem času, saj se je za ta namen tradicionalno najpogosteje uporabljal vedno zeleni gornik (Arctostaphylos uva ursi). Bolj pa je uveljavljena v zahodni Evropi, posebno v Nemčiji, kjer je na trgu veliko različnih zdravil z ekstrakti vseh omenjenih vrst. Vse vrste zlatih rozg vsebujejo učinkovine flavonoide (v orjaški in kanadski zlati rozgi jih je več), triterpenske saponine, k njihovemu zdravilnemu učinku pa verjetno pripomorejo še fenolne kisline.
V tradicionalnem zdravilstvu je zel navadne zlate rozge navzoča že več stoletij. Nekoč so jo uporabljali za pospeševanje celjenja ran, danes pa pri vnetjih sečil, težavah s prostato, pri revmi in zunanje pri različnih težavah s kožo.
V znanstveno podprti fitoterapiji pa se pripravki iz zlatih rozg uporabljajo za lajšanje težav pri blagih vnetjih sečnice in mehurja, pri blagih vnetjih ledvic in za preprečevanje nastajanja ledvičnega peska in kamnov. Učinkujejo proti vnetju, blažijo krče gladkih mišic sečil in blago pospešujejo odvajanje vode. Vendar se kljub temu ne uporabljajo kot diuretik, saj se njihov diuretični učinek ne more primerjati z učinkom diuretikov, ki jih predpiše zdravnik.
Pripravki iz ekstrakta zlate rozge se uporabljajo pri prvih znakih akutnega vnetja spodnjih sečil (nezapletenih okužbah), kot dopolnilo antibiotičnemu zdravljenju okužb sečil in za lajšanje težav pri kroničnih vnetjih spodnjih sečil. Če v urinu opazimo kri, uporaba teh pripravkov ni primerna. Lahko pa jih uporabljamo za težave z akutnim nezapletenim vnetjem mehurja (cistitisom), ki je pogostejši pri ženskah in katerega znaki so siljenje na vodo, pekoča bolečina pri uriniranju, pogosto odvajanje majhne količine urina, bolečina nad sramno kostjo ter občutek nepopolno izpraznjenega mehurja. Zapletenih okužb, kjer se pojavijo tudi visoka telesna temperatura, slabo počutje, huda bolečina v ledvenem predelu, bruhanje, driska, pa ne moremo zdraviti z zdravilnimi rastlinami, marveč je potreben takojšen obisk zdravnika.
Pri blagih znakih vnetja spodnjih sečil uživamo ustrezen odmerek droge v obliki poparka ali, še bolje, tablet z ekstraktom, poleg tega pa dnevno spijemo vsaj 1,5 do 2 litra vode. Po navadi se težave hitro izboljšajo, če pa po nekaj dneh jemanja pripravkov iz zlate rozge ni izboljšanja, moramo k zdravniku.
Čaj pripravimo tako, da eno do dve čajni žlički zeli prelijemo z 200 ml vrele vode, premešamo, pokrijemo in po 15 minutah precedimo. Postopek priprave in pitja ponovimo tri- do štirikrat dnevno, v lekarnah pa so na voljo tudi tablete z ekstraktom navadne zlate rozge. Za vse tri vrste zlate rozge je značilno tudi, da so izredno varne zdravilne rastline in da tudi velika prekoračitev odmerkov ne povzroči neželenih učinkov ali zastrupitve, zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti pa jih ne priporočamo nosečnicam in doječim materam. Tudi uporaba pri oteklinah ali edemih zaradi popuščanja srca in ledvic ni priporočena. Za preprečevanje nastajanja ledvičnega peska ali kamnov moramo pripravke iz zlatih rozg uživati dalj časa.
Zel zlate rozge lahko kombiniramo tudi z drugimi zdravilnimi rastlinami, najpogosteje z vedno zelenim gornikom, kilavcem, gladežem, preslico ali peteršiljem.
Opomba: Članek o kanadski zlati rozgi je bil objavljen tudi v prilogi slovenskega dnevnika Delo in dom.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
