Samo Belavič Pučnik, univ. dipl. nov., Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Popotovanja v bližnje, manj bližnje in oddaljene kraje so od nekdaj burila človekovo domišljijo in ga vlekla, da je zapustil znano in varno domače okolje. Z razvojem transporta, predvsem letalskega, se je potovanje razmahnilo onkraj vseh meja in raziskovanje sveta še zdaleč ni več namenjeno le največjim avanturistom v najboljših letih. Potujejo vsi, mladi, stari, otroci, moški, ženske, premožni in tisti, ki morajo na poti za vsakdanji kos kruha opravljati priložnostna dela. Toda potovanja, četudi prinesejo velika doživetja in človeka bogatijo, prinašajo tudi nekatera tveganja, predvsem zdravstvena. Če poznamo načine, kako taka tveganja čim bolj zmanjšati, in če se na poti držimo določenih pravil, nas to ne sme odvrniti od užitkov, ki jih ponuja potovanje.
Sodobna prevozna sredstva omogočajo, da se lahko turisti odpravijo kamor koli. V poslovnem svetu je turizem ena največjih industrij in je že prerasel naftno in avtomobilsko. Kmalu po drugi svetovni vojni je bilo komaj 25 milijonov turistov letno, dvajset let pozneje, po uvedbi reaktivnih letal, je turizem narasel na 160 milijonov potovanj, leta 1993 pa je bilo ugotovljenih že več kot 500 milijonov potnikov, kar pomeni kar 8 % svetovne populacije.
Ker je najhitrejši, se je močno povečal zlasti letalski promet, to pa pomeni tudi večje tveganje za širjenje nalezljivih bolezni. Informacije o nalezljivih boleznih in morebitnih epidemijah so v posameznih državah včasih zelo skromne ali celo izkrivljene; včasih zdravstvene oblasti te podatke sporočijo prepozno ali pa jih zaradi političnih in gospodarskih vzrokov sploh ne sporočijo. Zaradi že omenjene množičnosti, dostopnosti in hitrosti potovanj pa se bolezni v nekaj dneh ali tednih zlahka razširijo po vsej celini ali po vsem svetu, kot se je že pokazalo npr. s kolero, gripo in SARS-om.
Med številnimi tveganji, ki jim je izpostavljen potnik, imajo prav nalezljive bolezni pogosto velik oziroma dolgotrajen vpliv na zdravje; nekatere med njimi so celo smrtne. Zaradi prebolevanja nalezljive bolezni po vrnitvi potnika v domovino pa so lahko ogroženi tudi njihovi družinski člani, prijatelji, sodelavci ipd.
Kljub milim zimam vedno več ljudi v tem času beži pred mrazom in se odpravi v tople južne kraje. Toda ko si v mislih naslikamo božič in novo leto, je na tej sliki zagotovo sneg. Prav zato je nazdravljanje prihajajočemu letu v kopalkah, na peščeni plaži nekje na drugem koncu sveta, čisto posebno doživetje. Bližajoči se prazniki so torej idealna priložnost za krajše ali daljše potovanje, pri tem pa kakšen nasvet vedno pride prav.
Kakšne nasvete sploh potrebujejo potniki?
Predvsem so to priporočila, kako se lahko izognejo:
- okužbam s hrano in z vodo,
- boleznim, ki se prenašajo z direktnim in indirektnim kontaktom,
- boleznim, ki jih prenašajo žuželke, ter
- kako se zaščititi s cepljenjem oz. z zdravili
- in podobno.
Najboljši nasvet nikakor ni seznam “kaj narediti in česa ne smemo”, temveč natančna, razumljiva in izčrpna informacija ter navodila, kako se lahko izognemo tveganjem – potnik pa naj sam odloči, koliko hoče oz. mora vedeti. Ostati zdrav na potovanju ne sme biti odvisno od tega, ali ima potnik srečo, da najde prave informacije, ali ne. Zdravje je prepomembno, da bi ga lahko prepustili naključju, zato smo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana zasnovali akcijo Zdravi na pot + nazaj.
Nekaj pogostejših bolezni na potovanjih v manj razvite predele sveta
Driska je eden najpogostejših zdravstvenih problemov na potovanju, saj prizadene več kot polovico potnikov. Povzročitelji so različni – od virusov in bakterij do parazitov. Okužimo se lahko z oporečno vodo in hrano. Driskam se večinoma lahko izognemo z upoštevanjem strogih pravil glede uživanja hrane in pijač.
Prek okužene hrane in vode se prenaša tudi hepatitis A. Na svetu letno prijavijo okoli 1,5 milijona primerov hepatitisa A, resnična pojavnost bolezni pa je lahko tudi od tri- do desetkrat višja. Ker se potniki včasih težko dosledno držijo navodil glede prehranjevanja na poti, je najučinkovitejši način varovanja pred okužbo preventivno cepljenje.
Grožnja je za potnike tudi hepatitis B, ki se prenaša z okuženimi telesnimi tekočinami, s spolnimi stiki, vbodi … in pomeni drugo najpogostejšo bolezen, proti kateri se je mogoče preventivno cepiti. Novejša cepiva omogočajo hkratno zaščito proti hepatitisu A in B. V nekaterih evropskih državah je kar do 50 % vseh prijavljenih primerov hepatitisa A in hepatitisa B pridobljenega na potovanjih.
V nekaterih tropskih področjih potnike ogrožata rumena mrzlica in malarija. Proti rumeni mrzlici uspešno cepimo; cepljenje je po mednarodnih pravilih ob potovanju na področja, kjer se bolezen pojavlja, obvezno.
Proti malariji se zaščitimo z ustreznimi zdravili in s preprečevanjem pikov komarjev (repelenti, zaščitne mreže), ki bolezen prenašajo.
Ambulanta za potnike
Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje med bivanjem v neki državi v glavnem odvisno od njega samega. Zato mora dobiti jasne, izčrpne in natančne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke. Ambulanta za potnike je namenjena posvetu o zdravstveni zaščiti za določeno potovanje. Pri tem se s potnikom pogovorimo o zanj najustreznejši zdravstveni zaščiti, in sicer glede na destinacijo (podroben načrt poti), namen (turistično potovanje, poslovna pot, popotništvo, romanje, odprava, športno udejstvovanje, alpinizem), način potovanja (letalo, ladja, osebni avto, motor, treking) in trajanje potovanja. Potnikom svetujemo zaščito s cepljenjem pred potovanjem, zaščito z določenimi zdravili med samim potovanjem, informiramo jih o boleznih na področju, kamor potujejo, damo jim napotke za varno vedenje med samim potovanjem ter seveda nasvet, kako ravnati, če se pojavi bolezen med potovanjem oziroma po njem.
Zelo pomembno je, da ima potnik pripravljen podroben načrt poti, ki ga v ambulanti pregledamo in mu tako čim optimalneje svetujemo glede zdravstvene zaščite. Glede na starost potnika, njegovo trenutno zdravstveno stanje, morebitne kronične bolezni, alergije in druga stanja, predhodno opravljena cepljenja ter že pridobljene izkušnje s potovanj se dogovorimo za ustrezno zaščito z zdravili (malarija) in opravimo dogovorjena cepljenja (proti hepatitisu A, B oz. A+B, rumeni mrzlici, tifusu, meningokoknemu meningitisu, tetanusu …). Potniki po potrebi dobijo tudi nasvete za potovanje z letalom, za križarjenja, za bivanje na višji nadmorski višini, glede potovanj nosečnic in otrok, glede uživanja varne hrane in pijače, dogovorimo pa se tudi o vsebini potovalne lekarne.
Ambulanta za potnike na ZZV Ljubljana pokriva veliko področje zdravstvene regije Ljubljana (600.000 prebivalcev), deluje v dopoldanskem času od ponedeljka do petka, v torek tudi popoldne. Podroben urnik ambulante in cenik je objavljen na spletni strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, www.zzv-lj.si in na portalu www.zdravinapot.net. Potniki pa imajo že nekaj časa na voljo tudi mobilno telefonsko številko, na katero se lahko obrnejo po nasvet.
Na telefonski številki 031 630 888, ki jo oglašujemo pod sloganom Ko ne veš, vprašaj za nasvet, vam strokovnjaka potovalne medicine svetujeta ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 17, december 2007.
