Poletje je čas za užitek, počitek, potovanja, sprostitev, aktivnosti na prostem, branje knjig … ali pa samo za ležanje na plaži z »možgani na off in čivavo na straži«, kot pravi pesem slovenske skupine. Ampak pri vsem tem moramo biti kljub vsemu previdni. Sončne opekline, dehidriranost, alergije na sonce, piki žuželk ali cvetni prah nam lahko pokvarijo še tako sproščujoč dopust, kjer koli že smo.
K pogovoru smo povabili specialista dermatovenerologije, asist. Boruta Žgavca, dr. med., ki je v preteklosti že sodeloval z našo revijo.
Kakšna so vaša opažanja glede ozaveščenosti ljudi o nevarnosti izpostavljanja soncu? Ali se vam zdi, da se stanje v Sloveniji izboljšuje?
Ozaveščanje se izboljšuje, koliko bolj pa so ljudje že ozaveščeni, je težko oceniti. Znano je, da nekaj časa traja, preden pride do ljudi, ko začnemo javnost o čem intenzivneje ozaveščati. Dermatologi se tega zelo dobro zavedamo, zato smo v zadnjih letih organizirali kar nekaj kampanj in akcij ozaveščanja. Pred leti smo sodelovali pri centrih preventivne zaščite pred soncem v večjih slovenskih mestih. Ljudem smo pregledovali tip kože in jim svetovali, kakšno zaščito naj uporabljajo. Zadnji dve leti pa poleg ozaveščanja o preventivnem vedenju ozaveščamo tudi glede pregledovanja pigmentnih znamenj. Vemo, da je več vrst raka kože, ampak tisti, ki se ga najbolj bojimo, ker je smrten, je melanom, to je črni rak kože. Zgodnje odkrivanje in izrezanje je edino uspešno zdravljenje.
Ozaveščanje se torej izboljšuje, čeprav mislim, da bi bilo lahko tudi boljše. Mi lahko ozaveščamo vsakega pacienta posebej, novinarji pa ste tisti, ki imate vlogo ozaveščanja širše javnosti.
Iz podatkov, ki smo jih pridobili z našo akcijo, vidimo, da se ljudje še vedno veliko sončijo. Najbolj nas skrbi dejstvo, da se ljudje dostikrat ne zavedajo sonca. Navadno se ga zavedajo samo takrat, ko gredo na dopust. Takrat se sončijo, zato se zaščitijo in namažejo. Čez leto, ko so aktivni, gredo v hribe, se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi na prostem, delajo ali sedijo na kavici, pa pozabijo, da sončni žarki delujejo. Tudi takrat bi se morali zaščititi.
Zakaj se je dobro zaščititi pred sončnimi žarki in kakšne so lahko posledice, če zaščita ni dobra?
Sončni žarki imajo med drugimi spektri tudi spekter valovanja, ki mu pravimo ultravijolični žarki. Ti so najnevarnejši. Ultravijolični žarki imajo majhno valovno dolžino precej visoke energije, in ko priletijo na našo kožo, lahko prodrejo v globino, nekateri celo do podkožja, in na tej svoji poti naredijo določene poškodbe. Te poškodbe pripeljejo do nepravilnega delovanja celice. Ta poškodba je včasih tako velika, da celica celo odmre. Če odmre več celic, vidimo to kot reakcijo. Pojavi se vnetje, ki mu pravimo dermatitis solaris ali sončna opeklina.
Primerjava mlade in stare kože. Škodljiv vpliv UV žarkov pospešuje proces staranja kože.
Če je količina ultravijoličnih žarkov tako velika, da umre veliko število celic, dobimo sončne opekline. Tudi če je ta doza manjša, pride do poškodbe, zaradi katere nekatere celice odmrejo, nekatere pa lahko začnejo nepravilno delovati. Obrambna reakcija zaščiti telo pred ultravijoličnimi žarki na dva načina. Tvori se več pigmenta, obenem pa se zadebeljuje rožena plast. Učinki sevanja se seštevajo. Vsakič, ko smo izpostavljeni ultravijoličnim žarkom, se nekatere celice poškodujejo in poškodbe ostanejo. Zaradi teh poškodb pride do nepravilnega delovanja celic kože. Spremembam v prvih fazah pravimo fotostaranje – staranje zaradi vpliva svetlobe. Koža nepravilno poroženeva, postane bolj groba, prek povrhnjice se izgublja čedalje več vode, proizvaja se manj kolagenih vlaken, ki so lahko tudi spremenjena, zato koža postane bolj mlahava, pojavijo se gube, povešenost kože, mlahavost, nepravilna pigmentacija, seveda pa lahko nastane tudi rakasta oblika.
Takojšnje posledice sončenja pa so sončne opekline ali razne imunološke reakcije na sonce, ki jim laično pravijo sončne alergije, vendar iz izkušenj vemo, da te reakcije največkrat ne potekajo po alergijskem mehanizmu.
Kateri ljudje se morajo še posebno paziti?
Vemo, da se rak kože pogosteje pojavlja pri nekaterih skupinah ljudi. Za večje tveganje za razvoj raka je več vzrokov. Bolj tvegajo za razvoj raka ljudje, ki imajo svetlejšo polt. V zadnjem času vidimo več raka tudi pri ljudeh, ki na soncu normalno porjavijo, kajti tisti, ki slabo porjavijo, se sonca bojijo in se mu izogibajo. Ljudje, ki imajo dobro pigmentacijo, pa mislijo, da imajo dobro zaščito, zato se bistveno več izpostavljajo sončnim žarkom. Čeprav imajo boljšo zaščito, prej ali slej pride do poškodb kože.
Najbolj so ogroženi ljudje, ki imajo svetlo polt, ljudje, ki imajo večje število pigmentnih znamenj, tisti, ki so v družini že imeli koga, ki je imel kožnega raka, ali so celo sami imeli kožnega raka, ljudje, ki imajo zmanjšan imunski odgovor (imunosupresivna terapija, bolezni, pri katerih je imunski odgovor zmanjšan) ali ljudje s kroničnimi boleznimi. Zelo pomembna skupina so otroci. Danes vemo, da je za razvoj kožnega raka najpomembnejša doza sonca, ki jo dobimo do 18. leta.
Kakšen zaščitni faktor priporočate?
Zaščita pred soncem temelji na treh stopnjah. Najprej je vedenje na soncu. Soncu se moramo izogibati. Zaščititi se moramo tudi z obleko, ki je zelo pomembna. Kreme z zaščitnimi faktorji pridejo v poštev samo takrat, ko se soncu ne moremo izogniti. Tako je na primer na jadranju, če gremo v hribe … Na predelih, ki so izpostavljeni, uporabljamo zaščitne faktorje. Svetujemo visoke zaščitne faktorje, 30 ali več. Ko se namažemo, navadno nanesemo bistveno premalo kreme (po pravilu naj bi bilo 2 grama na cm2). Zato je dejanska zaščita bistveno manjša. Svetujemo visoke zaščitne faktorje in na vsaki dve uri ponovitev nanosa.
Kakšno je vaše mnenje o solarijih, ki jih še vedno uporablja veliko ljudi?
Solariji so škodljivi. Vse študije so to pokazale in med dermatologi to sploh ni več vprašanje. Še bolj so škodljivi zato, ker povzročajo neko posebno vedenje na soncu. Ljudje gredo v solarij z namenom, da bi dobili podlago in jih sonce potem ne bi opeklo. Najprej dobijo dozo UV-žarkov v solariju in potem še bistveno več časa preživijo na soncu, ker mislijo, da so zaščiteni.
Poleti nas lahko doletijo še druge nevšečnosti, kot so razne alergije (alergija na sonce, pike, cvetni prah, hrano …). Kakšni so znaki različnih alergij in kakšna je preventiva (kako se pripravimo, ko se odpravljamo od doma) ter kako ukrepamo, če do njih pride?
Reakcije, ki jih dobimo na sončne žarke, so zelo različne. Fotodermatoze, torej kožne bolezni, ki so povezane z delovanjem svetlobe, so zelo obsežno poglavje v dermatologiji. Značilno zanje je, da se po izpostavljenosti svetlobi ali ultravijoličnim žarkom pojavi reakcija na koži. In laično posploševati, da gre za sončno alergijo, je zelo težko in zelo nestrokovno. Zadevo mora pregledati dermatolog in postaviti diagnozo. Najpogostejše znane bolezni so polimorfna svetlobna erupcija, akne major, ki malo spominjajo na akne, ampak nimajo nobene zveze z njimi. Poznamo cel spekter tako imenovanih fototoksičnih in fotoalergijskih reakcij, kjer pride do reakcije zaradi kombinacije žarkov s kemičnimi substancami, ki jih damo na kožo. To so lahko razne kreme, mazila, rastline … Reakcija se lahko sproži tudi s substancami, ki jih zaužijemo, npr. z različno hrano ali zdravili, ki so najpogostejši vzrok. Kontracepcijske tablete lahko sprožijo fototoksično reakcijo, ki se kaže na različne načine. Če se ta reakcija sproži po pravem alergijskem mehanizmu, govorimo o fotoalergijskih reakcijah. Preventiva je enaka kot pri vsaki alergijski reakciji. Če vemo, da je nekdo alergičen na penicilin, ne sme dobiti penicilina, če vemo, da ima reakcijo na sonce, ne sme iti na sonce. Če pride do reakcije, se je treba izogniti soncu. Reakcija bo izzvenela sama od sebe. To lahko traja nekaj dni ali celo tednov. Če je zelo močna, naj se bolnik posvetuje z dermatologom. Na prizadeto mesto naj da obkladke, izogiba naj se sončnim žarkom.
Pri pikih žuželk navadno ne gre za alergijske reakcije. Tudi to se pomiri samo od sebe. Pri vnetju od domače pomoči še najbolj pomagajo obkladki. Svetujem fiziološko raztopino, vodo ali kamilične poparke, shlajene na sobno ali nižjo temperaturo. Seveda je odvisno, kaj vas piči. Reakcija po piku čebele je drugačna od reakcije po piku komarja ali če vas oplazi meduza. To je zelo individualno. Če je reakcija na pik žuželke zelo močna, je potreben obisk pri zdravniku in tudi zdravljenje.
Ali se sami držite vseh pravil pravilne zaščite pred sončnimi žarki?
Da, se. Že leta.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 34, poletje 2009.
