Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov, ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete. Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v zadostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena, obroki redni, da se lahko nazaj privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno je izključiti vsa zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, in vključiti pol ure aktivnega gibanja na dan. Če spremenjeni način ne vpliva v taki meri, da začnemo odvajati vsaj enkrat na tri dni, so potrebne preiskave.
Metabolizem
Metabolizem so vsi presnovni procesi v telesu. V telesu moramo hrano, ki vstopa vanj skozi usta, najprej razgraditi do osnovnih molekul, da se lahko skozi črevesno steno sestavine vsrkajo v žile in mezgovnice ter skladiščijo v jetrih. Osnovne molekule se v jetrih popolnoma razgradijo na elemente, da se sprosti kemično vezana energija, ki jo telo potrebuje za procese izgradnje svojih lastnih molekul, hormonov, beljakovin, za vzdrževanje telesne temperature, cirkulacije in ostalih fizioloških procesov ter za mišično delo. Višek energije, ki se sprošča pri prevelikem vnosu hrane, se skladišči najprej v jetrih kot glikogen za zaloge glukoze in nato kot maščobno tkivo. Po potrebi se sprošča glukoza najprej iz zalog glikogena v jetrih in kasneje z razgradnjo maščobnega tkiva. Vse te kompleksne procese, ki so pod povratno kontrolo in kompleksno kontrolo nevrotransmitorjev in več hormonov, predvsem hormonov nadledvične žleze, ščitnice in hipofize, imenujemo metabolizem. Ta izraz se ne nanaša samo na procese, povezane s hrano. Metabolizem pomeni tudi, kako hitro se odzivamo na stres, kako hitro jetra vse snovi in toksine, ki pridejo v naše telo, metabolizirajo v telesu manj škodljive vmesne molekule, da jih telo lahko izloči. Tudi določeni stranski učinki zdravil so zaradi tega odvisni od posameznikovega metabolizma.
Prebava
Hrana se mora najprej razgraditi, da se lahko v telesu absorbirajo pomembne snovi, ostale pa izločimo z blatom. V ta proces prebave je vključenih veliko dejavnikov. Prav vsi vplivajo na končno izločanje telesu nepomembnih snovi, ki jih izločamo z blatom, z urinom, skozi kožo in z dihanjem. Toksini se lahko izločajo po vseh poteh, v večini pa se v jetrih metabolizirajo v tako obliko, da se lahko izločajo skozi žolč z blatom ali skozi ledvice.
Izraz prebava v strokovnem jeziku nima prave razlage. Lahko pa pod prebavo pojmujemo vse procese, ki v telesu potekajo ob zaužitju hrane do njenega izločanja. V to je zajet ves prebavni sistem, jetra, žleza slinavka in regulatorni nevrohormonski sistem. Za prebavo je pomembno že zobovje v naših ustih, naše prehranjevalne navade, kako zmeljemo hrano, da nam ne obleži v želodcu in da se ta hitreje prazni, saj imamo s tem manj refluksa in kisline. Če hrana ni dovolj zmleta, preveliki delci hrane obremenijo tanko črevo in proces vsrkavanja ali absorpcije pomembnih snovi je onemogočen. Encimi v tankem črevesju ne morejo delovati in izgubljamo vitamine in aminokisline. Manj predelana hrana pride v široko črevo, kjer jo razgradijo naše črevesne bakterije. Če je teh ostankov nepredelane hrane več, nastajajo večje količine plinov in nelagodja z napenjanjem, krči ali celo težave z drisko.
Normalno odvajanje blata
Normalno iztrebljanje blata poteka trikrat na dan do enkrat na tri dni. Pogostost odvajanja je odvisna od:
- našega osnovnega metabolizma,
- osnovne avtonomne motorike prebavne cevi oz. peristaltike,
- načina hranjenja,
- vrste zaužite hrane,
- telesne aktivnosti,
- jemanja zdravil,
- reakcije na stres,
- stanja hrbtenice, medeničnega dna in mišic medeničnega dna,
- starosti ter
- anatomskih značilnosti našega črevesja in zadnjične mišice.
Pomen vnosa vlaknin in tekočine
Hrana ima velik vpliv na sestavo vsebine črevesja, zato je pomembno, da zaužijemo dnevno 20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo vsebino prebavne cevi. Ker vlaknin ne absorbiramo, nam jih pomagajo »prebaviti « črevesne bakterije, ki razgradijo celulozo na manjše delce. Za vsebino črevesja je zato izjemno pomemben zadosten vnos vlaknin in tekočine. Obstajajo velike razlike v posameznikovem metabolizmu. Nekateri potrebujejo več tekočine, drugi manj, vse je odvisno od naše telesne aktivnosti in zunanjih temperatur. Ob hrani je dnevno priporočljivo zaužiti še osem kozarcev tekočine. Priporočam tudi vsakodnevno pitje naravne mineralne voda z magnezijem (Donat Mg), ki deluje odvajalno, paziti pa moramo, da od prevelike količine ne dobimo driske.
Vzroki za zaprtje
Kljub zadostnemu vnosu vlaknin in tekočine je frekvenca iztrebljanja odvisna tudi od naše osnovne črevesne motorike. O njej lahko sklepamo že po naših prednikih in starših oz. kakšne so bile njihove prebavne navade in težave. Predvsem dolžina širokega črevesja je tista, ki nam določa, kako pogosto bomo odvajali. Ob tem je pomembno poudariti, da je lahko dodaten dejavnik za zaprtje tudi spuščeno široko prečno črevo pri ženskah po porodih, pri starejših, ko elastično tkivo izgublja prožnost. Na motoriko črevesja vpliva tudi stres, zato imajo nekateri še posebno na potovanjih težave z odvajanjem blata. Nekatera zdravila, predvsem psihofarmakološke substance, zmanjšujejo peristaltiko, analgetiki, predvsem morfinski derivati, še dodatno zvišujejo tonus notranje mišice zapiralke in s tem vplivajo na samo iztrebljanje. V črevesju delujejo številni hormoni in hormonsko aktivne snovi, ki jih izločajo enterokromafine celice in vplivajo na serotoninske, muskarinske, histaminske receptorje in določajo peristaltiko črevesja. Vsa zdravila, ki delujejo na kak način na omenjene receptorje, delujejo tudi na pogostnost odvajanja. Na te receptorje delujejo tudi različna prehranska dopolnila, vendar redko v smislu zmanjševanja peristaltike, razen vse narkotične substance, ki delujejo na morfinske receptorje. Pri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska dopolnila povzročajo tudi krče ali driske. Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in po njem je priporočljivo tudi spremljanje vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije zelo individualne. Previdnost velja tudi pri prehranskih dopolnilih.
Refleks odvajanja
Pri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska dopolnila povzročajo tudi krče ali driske. Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in po njem je priporočljivo tudi spremljanje vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije zelo individualne. Previdnost velja tudi pri prehranskih dopolnilih.
Glede na našo vzgojo, ki je odraz družbenih norm in kulture, v kateri smo odraščali, smo si s kasnejšim načinom življenja osnovni refleks odvajanja blata privzgojili po svoje. Dojenčki refleksno odvajajo blato po vsakem dojenju. Ta refleks se kasneje ustali na dva večja gastrokolična refleksa, ki sta zjutraj in popoldan, ko se po zaužitju hrane impulz širjenja stene želodca in prebavne cevi pretvori v naših možganih v poziv k odvajanju. Žal je naša zunanja mišica danke pod vplivom naše zavestne volje in ta refleksa zanemarimo. Takrat se poruši naša biološka ura odvajanja. Ne glede na biološko uro odvajanja pa vedno obstaja najpogostejši poziv k odvajanju takrat, ko pride blato v danko pred notranjo mišico zapiralko in se stene danke razširijo. Tudi tega lahko hotno zadržimo. Če se stena danke preveč razširi, postane neobčutljiva in ne dobimo več poziva k odvajanju. To se pogosto zgodi pri starejši populaciji, pri kateri je elastičnost tkiva zmanjšana, mišice medeničnega dna oslabijo, pogoste pa so tudi okvare hrbtenice. Kadar občutljivost stene danke oslabi in ne dobimo več poziva, ne moremo več iztrebljati ali pa celo nimamo moči iztrebljanja. Zaradi anatomskih sprememb v starosti, po poškodbah in porodih ter zaradi oslabelosti mišic se poruši anatomska lega danke. Anorektalni kot, ki je pomemben za iztrebljanje, se izravna. Ženski hormoni še dodatno vplivajo na prebavila tako, da ženske glede na ovarialni ciklus odvajajo zelo različno in v večini nimajo vsakodnevnega jutranjega rednega odvajanja, ki je značilno za moške. Od ovulacije dalje so ženske bolj nagnjene k zaprtju zaradi vpliva progesterona, v času menstrualnega ciklusa pa odvajajo normalno ali imajo celo driske.
Sama funkcija zapiralne mišice, ki je sestavljena iz notranje in zunanje mišice, je odvisna od anatomske značilnosti, dolžine mišice in oživčenosti. Zato poškodbe hrbtenice vodijo v oslabljeno funkcijo in nezmožnost zadrževanja blata ali izgubo poziva k odvajanju. Zaradi starosti, po operativnih posegih, porodnih ali drugih poškodbah zapiralna mišica lahko izgubi elastičnost, postane trda, sklerotična, ne more se prilagoditi in zadostno raztezati pri iztrebljanju. Enako se dogodi pri kroničnem vnetju sluznice danke, ko se slednja lahko zoža in je zaradi tega onemogočeno iztrebljanje.
Če vas muči zaprtje:
- Veliko se gibajte, vsaj pol ure dnevno.
- Pijte veliko tekočine, najbolje Donat Mg. Ob hrani je dnevno priporočljivo zaužiti še osem kozarcev tekočine.
- Dnevno zaužijte 20 g čistih netopnih vlaknin.
- Poskušajte vsakodnevno odvajati ob določeni uri. Največji refleks za odvajanje je pol ure po zajtrku in popoldan okrog 17. ure, tako da lahko izberete čas odvajanja pol ure po zajtrku ali pol ure po popoldanskem obroku.
- Jejte dnevno veliko sadja in zelenjave, še posebno kivi, suhe slive in dateljne.
- Zaužijte 1 žlico olivnega olja zvečer pred spanjem.
- Za zajtrk si privoščite probiotični napitek z dvema žlicama otrobov (brez že predelanih, saj so slednji za tiste, ki imajo težave s prebavili).
Zaprtje
Zaprtje ima mnogo vzrokov, dejavnikov, ki medsebojno vplivajo. Preventivno se je priporočljivo pravilno hraniti, piti veliko tekočine in dodajati vlaknine, tudi mlete. Če nas surovo sadje in zelenjava preveč napenjata, lahko uživamo kuhano v zadostni količini. Hrana mora biti dobro prežvečena, obroki redni, da se lahko nazaj privzgoji gastrokolični refleks, odvisen od dnevnega ritma posameznika. Potrebno je izključiti vsa zdravila, ki lahko vplivajo na peristaltiko, in vključiti pol ure aktivnega gibanja na dan.
Hrana ima velik vpliv na sestavo vsebine črevesja, zato je pomembno, da zaužijemo dnevno 20 g čistih netopnih vlaknin, ki predstavljajo vsebino prebavne cevi. Ker vlaknin ne absorbiramo, nam jih pomagajo »prebaviti« črevesne bakterije, ki razgradijo celulozo na manjše delce.
Če spremenjeni način ne vpliva v taki meri, da začnemo odvajati vsaj enkrat na tri dni, so potrebne preiskave. S koloskopijo pregledamo celotno črevo in izključimo vnetje ter zožitve. Pri rentgenološki kontrastni preiskavi prehoda kontrasta skozi črevo izmerimo čas prehoda kontrasta, dolžino in lego širokega črevesja. Pri sumu na motnje sfinktra je potrebno ob pregledu opraviti še anorektalno manometrijo, izmeriti tlake v danki in občutljivost na raztezanje stene. Z endoultrazvokom se lahko dokažejo poškodbe mišice medeničnega dna, zlasti pri ženskah po porodih. Možna je tudi kirurška terapija, še posebej pri podaljšanem črevesju in zožitvah. V veliki meri pomaga »feedback šola odvajanja «, v kateri se s spremljanjem aktivnosti mišice medeničnega dna nauči pravilna raba mišic za iztrebljanje.
Odvajalnih sredstev pri zaprtju ne priporočamo, ker povzročajo driske, posledično pa se črevo refleksno odzove z zaprtjem. Ustvari se začaran krog in vedno večje poseganje po odvajalih. Tudi klistiranje ima enak učinek, zato ga odsvetujemo. Priporočamo ga samo pri skrajnih, trdovratnih in dolgotrajnih zaprtjih, če oseba ne odvaja več kot teden dni ali ima zaradi zaprtja bolečine. Pri tem previdnost ni odveč, saj je lahko vzrok za zaprtje v zožitvah ali zarastlinah po predhodnih operacijah v trebuhu.
Priporočamo pitje enega litra Donata Mg. Dva litra dnevno ga svetujemo le pri zelo zaprtih in tistih, ki imajo dolgo črevo. Vsakodnevno priporočamo pol ure gibanja, da se organizem spoti. Vsakodnevno je dobro uživati sadje, predvsem zelo zrel kivi, sadež do dva na dan, če je izključena alergija na sadež. Če je prisotna alergija na kivi ali vam sadež ni ljub, ob uživanju drugega sadja priporočamo suhe slive in dateljne. Lanena semena in otrobi zjutraj naj bodo raje mleti, da ne pride do popoldanskega napenjanja. Redko, če je iztrebljanje res onemogočeno, priporočamo glicerinsko svečko, s katero se zmehča zasušeno blato, ali po treh dneh neodvajanja odvajalno zeliščno svečko. Probiotiki v jogurtih lahko pomagajo, če ni alergije na mleko. Pri trdovratnem zaprtju, podaljšanem črevesju in motnjah sfinktra so neefektivni in nimajo večjega pomena, razen da uravnavajo črevesno floro in s tem naš imunski odziv ter obrambni mehanizem.
Če dietna priporočila z rednimi obroki in pitjem veliko tekočine ter vsakodnevnim gibanjem niso uspešna, je potreben specialističen pregled pri zdravniku, ki opravi prej opisane preiskave. Predvsem pregled pri gastroenterologu priporočamo po 50. letu starosti, saj v tem starostnem obdobju narašča malignom črevesja, in v primeru, ko se način odvajanja spremeni brez jasnega vzroka in se po treh tednih ne uredi.
Tatjana Puc Kous, dr. med., spec. int., gastroenterolog dela kot zasebna gastroentrologinja v Gastromedica d.o.o, Inštitut za bolezni prebavil v Murski Soboti. Podiplomski študij gastroenterologije je opravila v Zagrebu, trenutno pa je vpisana na študij na mariborski medicinski fakulteti. V Gastromedica d.o.o. ob gastroskopijah, koloskopijah izvajajo tudi ultrazvok trebuha in ščitnice, novejše preiskave funkcionalnih motenj prebavil, ph-metrijo požiralnika in impedanco požiralnika, s katerimi edini v Sloveniji merijo vrste refluksov pri odraslih. Vstavljajo želodčne balone za hujšanje in vodijo hujšanje, najnovejše pa je izvajanje alergoloških testov za alergijo in intoleranco na hrano ter določanje ravni prostih radikalov v krvi.
