Prihodnost zdravstva je treba racionalno načrtovati, modro pa je, da kar najbolj izkoristimo sedanje možnosti našega zdravstvenega sistema. Oseba, ki potrebuje pomoč zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev, se velikokrat počuti izgubljena in se ne znajde v tem velikem sistemu; zato nastanejo zapleti, ki bi jih lahko preprečili, če bi o vsem spregovorili odprto in ob pravem času.
V letu 2008 smo sprejeli Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) in s tem okrepili pomen bolnikovih pravic. Zakon ima 92 členov in v prvem delu navaja bolnikove pravice, v drugem delu pa postopke o njihovem izvajanju; v enem členu – v členu št. 54 –so navedene tudi pacientove dolžnosti.
Pacient je za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe dolžan:
- dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja;
- med boleznijo ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil;
- dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oz. zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uporablja;
- obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem;
- biti obziren in spoštljiv do zasebnosti pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev;
- spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev;
- pravočasno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.
Ministrstvo za zdravje je natisnilo informativno knjižico, kjer so na prijazen način navedene in razložene pacientove pravice, tako da je pravniški jezik preveden v splošno razumljivo besedilo. Knjižico lahko dobite na Ministrstvu za zdravje, Štefanova 5 (gp.mz(at)gov.si).
Naj naštejemo nekaj bistvenih pacientovih pravic.
- Pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanje preventivnih storitev
- Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi
- Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev
- Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe
- Pravica do spoštovanja pacientovega časa
- Pravica do obveščenosti in sodelovanja
- Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
- Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje
- Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja
- Pravica do drugega mnenja
- Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
- Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov
- Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic
- Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic
V prilogi Polet časnika Delo je bil pred kratkim objavljen intervju z go. Magdo Žezlina, ki je prva začela delati na področju pacientovih pravic. Ga. Žezlina opozarja da je potrebno govoriti širše - o bolnikovih pravicah, saj so problemi velikokrat prepleteni in ne zadevajo samo pacienta in zdravstvenega sistema, ampak tudi socialno in delovno področje.
Ministrstvo za zdravje je januarja letos ponovilo razpis za prijavo za zastopnike bolnikovih pravic; rezultati prijav do zdaj še niso znani. Zastopniki bolnikovih pravic so določeni po pokrajinah in doslej jih imajo samo v Ljubljani, Celju, Murski Soboti in Novi Gorici. Podatki o naslovu in uradnih urah so dostopni na spletnem naslovu https://www.gov.si/teme/pacientove-pravice/.
Zastopnik daje pacientu osnovne informacije, strokovno pomoč in konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic na področju zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Pacient je oseba v zdravniški oskrbi in ima pravico do brezplačne pomoči pri uresničevanju svojih pravic, če pride do kakšnih vprašanj oziroma težav.
Naloge zastopnika so naslednje:
- pacientu primerno svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja pred ali med zdravljenjem in kadar so kršene,
- daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve,
- pacientu pomaga pri vlaganju pravnih sredstev po tem zakonu,
- za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev,
- pri izvajalcih zdravstvenih storitev neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev,
- pacienta napoti na pristojno pravno ali fizično osebo ali pristojen državni organ, kadar ne gre kršitev pravic po tem zakonu,
- v okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva po tem zakonu in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora.
Zastopnik skrbi tudi za promocijo pacientovih pravic.
Za konec je treba dodati, da je naš Zakon o pacientovih pravicah dokument, ki je bil narejen v skladu z deklaracijo za promocijo pacientovih pravic (WHO, 1994; več na spletni strani who.int). Naštete so naslednje bistvene naloge:
- Zdravstveni delavci se morajo usposobiti za pravilno komunikacijo z bolniki in njihovimi svojci.
- Izboljšati se mora celovita skrb za bolnika.
- Dobro sodelovanje med bolnikom in zdravstvenim delavcem je nujno.
- O vsakem posegu mora biti bolnik pravilno obveščen.
- Vsak ima pravico do ustrezne zdravstvene nege.
Učinkovit zdravstveni sistem je bogastvo za vsako državo, a le dobro sodelovanje med zdravniki, zdravstvenimi delavci in pacienti daje pozitiven rezultat na poti do ozdravitve.
Živimo v času velikih znanstvenih dognanj in možnosti za zdravljenje, ki jih ponuja medicina, toda prenos v prakso zahteva veliko naporov. Učinkovit zdravstveni sistem je bogastvo za vsako državo, a le dobro sodelovanje med zdravniki, zdravstvenimi delavci in pacienti daje pozitiven rezultat na poti do ozdravitve. Iz dolgoletnih izkušenj ge. Magde Žezlina je razvidno, da največ zapletov nastaja zaradi neustrezne komunikacije. Za premostitev nekaterih nastalih težav so zdaj odgovorni zastopniki za pacientove pravice in upajmo, da bo njihovo delo dalo koristne rezultate – tako za paciente kot za zdravstvo, saj lahko zastopniki s svojimi kritičnimi predlogi pripomorejo k njegovemu izboljšanju.
V reviji se izogibamo besedi pacient, saj smo mnenja, da je beseda bolnik mnogo lepša. V uradnih dokumentih pa naj bi se pojma strogo ločila. Pacient je oseba v zdravniški obravnavi, medtem ko je bolnik širši pojem, saj opiše pacienta tudi ko pride do zapletov, ki zadevajo socialo, delovno pravo itd. (op. ur.)
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 32, april 2009.
