Ste že kdaj slišali za pojem »hladna veriga«? Na kaj bi najprej pomislili? V toplejših dneh je najpogostejši odgovor sladoled in ohlajena pijača. Toda če ti vprašanji povzročata rahlo začudenje in nelagodje pri iskanju odgovora, potem je naslednje besedilo kot naročeno.
60 % nakupovalne košare povprečnega Evropejca zajemajo živila, ki imajo predpisan temperaturni režim shranjevanja pri nizkih temperaturah, zato je zagotavljanje hladne verige tudi z vidika potrošnika izjemno pomembno. Vzrok za tako sestavo nakupovalne košare je mogoče iskati v kroničnem pomanjkanju časa posameznika, kar se odraža tudi pri pripravi hrane doma. Potencialno nevarnost v živilih, ki imajo predpisan temperaturni režim in jih zaužijemo brez dodatne toplotne obdelave, pomenijo mikroorganizmi, ki lahko živijo in se celo razmnožujejo pri temperaturah v hladilniku.
Spoštovanje načela hladne verige in ustrezni pogoji shranjevanja sta dva izmed ukrepov, ki zagotavljata varnost živil in njihovo kakovost, torej tudi živil, ki imajo predpisan temperaturni režim in so v trgovinah shranjeni v hladilnih oz. zamrzovalnih vitrinah. Definicij hladne verige je mnogo, pri vseh pa je mogoče razbrati sporočilo, da zagotavljanje hladne verige pomeni vzdrževanje predpisane temperature živila neprekinjeno od njegove proizvodnje do njegove porabe. Predpisano temperaturo, pri kateri moramo hraniti živilo, navadno najdemo na deklaraciji oz. embalaži izdelka.
Glede na definicije hladne verige je njeno zagotavljanje tudi odgovornost nas potrošnikov, ki predstavljamo zadnji (vendar zato nič manj pomemben) člen živilsko/prehransko/oskrbovalne verige. Potrošnik je tisti, ki po nakupu v trgovini hitro pokvarljiva živila prinese/pripelje domov in jih shrani v domačem hladilniku. Žal se potrošniki odgovornosti za zagotavljanje varnega živila ne zavedamo dovolj. To potrjujejo tudi izsledki raziskave z naslovom Od vil do vilic, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije, saj od sodelujočih le 4 % menijo, da so za varnost živil odgovorni potrošniki. Morda je hranjenje živil pri potrošniku doma celo eden najbolj kritičnih členov hladne verige, ker tega področja ne urejajo zakoni in uredbe, ampak je ravnanje nas potrošnikov odvisno predvsem od našega zavedanja, da z nepravilnim ravnanjem ogrožamo sebe in svoje bližnje, saj s tem tvegamo izbruh bolezni, ki je posledica okužbe ali zastrupitve s hrano.
Koliko lahko potrošniki pripomoremo k večji varnosti živil
Potrošniki s svojim ravnanjem na varnost živila vplivamo že v trenutku, ko vzamemo izdelek s prodajne police, v tem primeru hladilne oz. zamrzovalne vitrine.
- Pri nakupu se držimo načela, da živila, ki imajo predpisan temperaturni režim, v nakupovalno košarico položimo na koncu, ko že imamo vse preostalo. Preden se odpravimo domov, občutljiva živila – tista, ki morajo biti na hladnem – zložimo v hladilno vrečo, ki jo je mogoče kupiti kar v trgovini, lahko pa uporabimo tudi hladilno torbo. Žal to ni v navadi slovenskih potrošnikov. Prej omenjena raziskava namreč razkriva, da kar 85 % sodelujočih nikoli ne uporablja hladilne vrečke oz. hladilne torbe za transport občutljivih živil iz trgovine domov.
- Pri samem transportu poskrbimo, da je čas od trgovine do doma čim krajši in da živila, četudi shranjena v hladilni vreči, niso izpostavljena neposrednemu vplivu sonca.
- Pri shranjevanju živil doma upoštevamo temperaturne pogoje, ki so označeni na deklaraciji ali embalaži izdelka. Toda da to lahko zagotovimo, moramo nujno vedeti, kako deluje naš hladilnik. Zato je treba hladilnik oz. zamrzovalnik opremiti s termometrom in redno spremljati temperaturo v njem.
- Poleg tega moramo pri shranjevanju živil v hladilniku zagotoviti njihovo pravilno prostorsko razporeditev. Živila, ki ne bodo več toplotno obdelana, shranjujemo na zgornji polici in ločeno od surovih živil ter tako preprečimo navzkrižno onesnaženje. Pazimo tudi, da je med posameznimi izdelki nekaj praznega prostora, kar omogoča neovirano kroženje hladnega zraka. Živila, ki morajo biti hranjena pri nižjih temperaturah, vedno shranjujemo čim bližje zadnji steni hladilnika, saj je tam temperatura zraka navadni do 2 °C nižja kot v sprednjem delu hladilnika.
- Poleg tega je pomembno tudi higiensko in tehnično stanje našega hladilnika. Ugotovitve domačih in tujih raziskav namreč kažejo, da so številni domači hladilniki v Evropi in svetu nepravilno vzdrževani in delujejo nad priporočljivimi temperaturami.
Seveda se spremembe v ravnanju potrošnika ne zgodijo čez noč in pri tem je vsekakor treba upoštevati moč navade. Prvi korak v pravo smer pa lahko storimo že, če svoj hladilnik opremimo s termometrom, redno spremljamo temperaturo ter vzdržujemo red in čistočo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 28, december 2008.
