Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi med ljudmi. Pri nas se običajno sezona gripe začne pozno jeseni in vrh doseže januarja ali februarja ter zgodaj spomladi izzveni. Lani, ko smo se soočili s pandemijo gripe, se je sezona začela že oktobra in vrh dosegla novembra. Sezone gripe so glede intenzitete kroženja virusov gripe zelo različne, tako da zaradi gripe zboli od pet pa celo do deset odstotkov prebivalstva. Gripa je predvsem nevarna za bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, jeter, ledvic, sladkorno boleznijo, ker lahko poslabša osnovno kronično bolezen in ima lahko zelo težek potek z zapleti in celo smrtnim izidom.
Kateri so bolezenski znaki gripe?
O gripi govorimo, kadar je znano, da bolezenske znake povzroči virus influence. Gripa je huda bolezen, ki se naglo začne s hudim glavobolom, visoko vročino, bolečinami v mišicah, pekočim žrelom, suhim kašljem in nas položi v posteljo. Tem znakom se lahko pridružijo tudi zapleti.
Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Zelo nevarni so zapleti gripe, kot je primarna virusna pljučnica, ta predvsem prizadene kronične bolnike in nosečnice, pa tudi sekundarna bakterijska pljučnica, katere povzročitelji so največkrat pnevmokoki in stafilokoki, ter vnetje srednjega ušesa, ki je pogost zaplet pri majhnih otrocih, kot tudi poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni ali astme.
Kako se gripa prenaša?
Gripa se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal zbolelega za gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.
Kje se lahko cepimo?
18. oktobra se je začelo cepljenje proti gripi v večini območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Cepljenje poteka tudi v ambulantah zdravstvenih domov in zasebnih zdravnikov ter v nekaterih domovih za starejše občane, ki bodo o urniku cepljenja javnost obvestili na krajevno običajen način.
Kaj storiti, ko dobimo gripo?
Če zbolimo, ostanemo doma. Počivamo in pijemo tople napitke. Visoko vročino lahko znižujemo z zdravili proti temperaturi. Otrokom ne dajemo aspirina. Jemanje antibiotika je pri gripi brez učinka. Nikakor ne smemo obiskovati ljudi, ki imajo bolezni srca, pljuč, ledvic, raka ali imajo imunsko pomanjkljivost, kot tudi ne majhnih otrok in nosečnic ter ljudi, ki čakajo na operacije ali druge posege.
Kaj pa, če ni izboljšanja?
Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšim imunskim odzivom lahko gripa poteka v hujši obliki. V primeru, ko v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če visoka vročina kljub zdravilom ne pade in se kašlju pridruži še težko dihanje, je priporočen posvet z izbranim zdravnikom, da bo ocenil, ali je prišlo do zapletov.
Kako preprečimo širjenje gripe?
Za preprečevanje širjenja gripe je potrebno pravilno ravnanje. Kadar kašljamo ali kihamo, to naredimo v zgornji del rokava ali v papirnati robček, ki ga takoj po uporabi odvržemo v smeti. Redno si umivamo roke z milom.
Kako se zavarujemo pred gripo?
Najbolj učinkovito se zavarujemo pred gripo s cepljenjem. Poleg tega je pomembno redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo, redno zračenje prostorov, čiščenje površin in predmetov z vodo in detergentom. Pomembno je, da vse leto skrbimo za dobro telesno kondicijo, jemo mešano hrano in se čim več gibamo na svežem zraku.
Komu je cepljenje namenjeno?
Cepljenje proti gripi je samoplačniško in stane 12 evrov. Kroničnim bolnikom z boleznimi pljuč, srca in ledvic, sladkornim bolnikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, rakavim bolnikom in vsem, ki so starejši od 65, pa del sredstev za cepljenje prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zanje je cena cepljenja sedem evrov.
Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje. Zelo pomembno je za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike z rakom, nosečnice v zadnjih mesecih nosečnosti, otroke, stare od 6 do 23 mesecev, družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki virus gripe lahko zanesejo v domače okolje in s tem ogrožajo svojce, družinske člane majhnih otrok, še posebej v družinah z dojenčki, mlajšimi od 6 mesecev, ki še ne morejo biti cepljeni.
Zelo potrebno je, da je cepljeno zdravstveno osebje in ljudje drugih poklicev, v katerih bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe ohromela dejavnost (policija, carina, pošta, banke, gasilci, vlada, vojska itd.).
Cepivo proti gripi
Cepivo proti gripi ne vsebuje živega virusa gripe, ampak le nekužne površinske beljakovine (antigene) virusov gripe in ne more povzročiti bolezni.
Sestava vsakoletnega cepiva se določi na osnovi celoletnega opazovanja krožečih virusov po celem svetu. Običajno so v cepivu vključeni vsaj trije antigeni virusov gripe, za katere se predvideva, da bodo pretežno krožili. Za letošnjo sezono se predvideva kroženje virusov influence A/H3N2 in pandemskega A/H1N1 ter virusa influence B.
Za odrasle osebe zadošča en odmerek cepiva. Otroci, mlajši od 9 let, praviloma potrebujejo dva odmerka v razmaku enega meseca. Približno en do dva tedna po cepljenju se razvijejo protitelesa za zaščito pred gripo.
Cepivo je varno in ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje virusov gripe. Neželeni učinki po cepljenju se redko pojavijo. Najpogosteje so na mestu vboda kot oteklina, bolečina ali rdečina. Zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost. Neželeni učinki običajno hitro minejo.
Razlogi, da oseba ne more biti cepljena proti gripi, so:
- alergija na sestavine cepiva,
- resen neželen učinek po predhodnem cepljenju z istim cepivom,
- poznana huda alergija, npr. izpuščaj, otekline, težave z dihanjem, bolečine v trebuhu, padec krvnega tlaka z motnjo zavesti (anafilaksija), na jajca ali piščančje beljakovine,
- akutna vročinska bolezen (nad 38° C).
Število cepljenih proti gripi po posameznih sezonah nekoliko varira, v zadnjih sezonah pa se cepi okoli 150.000-160.000 oseb na leto. Želimo si, da bi bilo število cepljenih oseb še višje, vsaj med kroničnimi bolniki in osebami, starejšimi od 65 let. Število cepljenih v teh skupinah je pri nas še vedno nizko v primerjavi z nekaterimi državami zahodne Evrope.
Slovar Naše lekarne
- influenca: akutna okužba dihal, ki jo povročajo virusi influence A in B; pri nas se je zanjo udomačil izraz gripa
- antigen: nekužna snov, ki v telesu povzroči imunski odziv
- anafilaksija: težka preobčutljivostna reakcija, ki zajame več organov v telesu; sprožijo jo (zelo hitro po vstopu v telo), nekatera zdravila, hranila in druge snovi biološkega porekla
