Luskavico prepoznamo po vidnih spremembah na koži, vendar gre pri tej bolezni za t. i. sistemsko kronično vnetje, ki prizadene celoten organizem. Danes torej govorimo o psoriatični bolezni, ki ima veliko večji vpliv na telo, kot se kaže z vidnimi simptomi, težave pa lahko posežejo tudi v duševno zdravje.
"Spremembe na koži so le del sistemskega vnetja, saj so poleg kožnih sprememb lahko pridružene številne sočasne bolezni," poudarja doc. dr. Katarina Trčko, specialistka dermatovenerologije z Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Spremembe na koži so posledica vnetnega procesa – pri ljudeh z zmerno do hudo obliko luskavice so povišane ravni vnetnih mediatorjev tudi v krvi. Sistemsko povišanje teh mediatorjev spodbuja kronično vnetje brez vidnih simptomov, ki sčasoma lahko poškoduje tkiva in to lahko privede do nastanka pridruženih bolezni. Te so nesorazmerno pogostejše pri ljudeh z luskavico kot pri ostali populaciji.
Med pridruženimi boleznimi je pogost psoriatični artritis
Ljudje z luskavico, predvsem z zmerno do hudo obliko, so izpostavljeni povečanemu tveganju za razvoj pridruženih bolezni (t. i. komorbidnosti). To so psoriatični artritis, presnovni sindrom, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, debelost, težave z jetri in kronična vnetna črevesna bolezen. Ljudje s hudo luskavico imajo povečano tveganje tudi za določene vrste rakavih bolezni.
Po besedah doc. dr. Trčko psoriatični artritis spada med najpogostejše pridružene bolezni, saj prizadene med 30 in 40 odstotki ljudi z luskavico. Lahko se pojavi kadarkoli, praviloma pa luskavica nastopi pred sklepno prizadetostjo. Pojav psoriatičnega artritisa sicer ni povezan s stopnjo luskavice; zbolijo lahko tudi tisti z blago obliko. Pogosteje se pojavi pri bolnikih, ki imajo luskavico v lasišču, na nohtih in v interglutealnem predelu.
Psoriatični artritis se običajno kaže kot nesimetrično vnetje velikih sklepov ali simetrično vnetje malih sklepov rok in nog oziroma kot bolečine v hrbtenici. Za to vnetje so značilne bolečine in otekline, sklepi so pordeli, pri nekaterih tudi zmanjšana gibljivost hrbtenice. Težave so hujše ponoči in zjutraj, bolniki navajajo jutranjo okorelost. Pri tovrstnih težavah je potrebna napotitev k revmatologu, ki postavi diagnozo in potrdi ali ovrže sum na psoriatični artritis.
Dobra urejenost luskavice pomeni tudi izboljšanje pridruženih stanj
Doc. dr. Trčko še poudarja, da luskavica še vedno ni dokončno ozdravljiva bolezen, vendar najnovejša biološka zdravila omogočajo uspešno zmanjšanje sistemskega vnetja. Umiritev sistemskega vnetja ima ugoden vpliv na preprečevanje nastanka pridruženih bolezni – telesno in tudi duševno zdravje se tako pri ljudeh z luskavico lahko izboljšata. Za dobro urejenost luskavice pa ni dovolj le zdravljenje z zdravili. Bolniki naj se izogibajo dejavnikom, ki pri njih poslabšajo stanje. Prav tako je pomembno, da vzdržujejo zdrav življenjski slog z dovolj gibanja, uravnoteženo prehrano, omejitvijo uživanja alkoholnih pijač in brez kajenja.
Prisluhnite pogovoru s specialistko dermatologije
V podkastu Medical Orbit smo gostili doc. dr. Katarino Trčko, specialistko dermatovenerologije z Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Pogovor je tekel o naslednjih temah:
- kako poteka vnetje pri luskavici in na katere druge telesne sisteme to vnetje vpliva
- najpogostejša pridružena stanja pri luskavici
- pogostost pojavljanja pridruženih stanj pri luskavici v primerjavi s splošno populacijo
- kako prepoznamo psoriatični artritis in kako ga zdravimo
- kako poteka sodelovanje med dermatologi in drugimi specialisti
- luskavice in duševne motnje
- vpliv stereotipov in stigmatizacije na zdravje posameznika
- kako dobro urejena luskavica vpliva na celostno zdravje bolnika
SI-PSO-0923-004
