Skoraj vsi ljudje se občasno srečujemo z bolečinami v križu. Te so takoj za prehladom najpogostejši razlog, da ljudje različnih starosti obiščejo zdravnika ali lekarno.
Povprečen človek se vsaj trikrat v življenju sreča z močnimi in še večkrat s šibkejšimi bolečinami v križu. Na srečo pa te bolečine le redko trajajo dlje časa. Če pravilno ukrepamo, šibkejše bolečine minejo že po enem dnevu, pa tudi v hujših primerih se stanje večinoma izboljša po tednu ali dveh. V nadaljevanju vam svetujemo, kako vaš križ čim prej spraviti v normalno stanje.
Pri bolečinah v križu je bolje ukrepati takoj. Nobene potrebe ni, da trpimo in čakamo, da bo bolečina minila sama od sebe! Seveda pa je še boljše, da bolečine preprečimo ali jih vsaj zmanjšamo. Kaj lahko storimo?
- Redno se rekreirajte. Z redno vadbo boste krepili mišice in vzdrževali primerno telesno težo.
- Poskrbite za primerno vadbo in opremo. Glede tehnike vadbe in opreme pri vadbi se posvetujte s strokovnjakom, saj z nepravilnimi gibi lahko povzročimo več škode kot koristi, v najslabšem primeru tudi poškodbo.
- Izboljšajte svojo držo. Pazite nanjo, ko sedite za računalnikom ali se vozite v avtu. Višina sedeža, tipkovnice in monitorja pa naj bo prilagojena vaši višini.
- Bodite pozorni pri sklanjanju in dvigovanju. Vedno pazite, da je hrbet vzravnan.
- Ko dvigate stvari s tal, ne sklanjajte hrbta, temveč počepnite v kolenih.
Kljub preventivi pa se bolečinam ne moremo vedno izogniti. Kako ukrepati, če nas hrbet že boli?
Lajšanje bolečine v križu z zdravili
Sami lahko lajšamo blage do srednje močne bolečine. V lekarni so brez recepta na voljo protibolečinska zdravila (analgetiki) s paracetamolom (npr. lekadol) in s tako imenovani nesteroidnimi antirevmatiki v obliki gelov. Paracetamol učinkovito olajša bolečino in načeloma ne vpliva na želodčno sluznico. Dodatno priporočljiva pa je uporaba analgetikov v obliki gelov. Obolelo mesto večkrat dnevno globoko masiramo z gelom. Prednost gelov je njihova varnost.
Gibanje
Čeprav bolečine omejujejo gibanje, ni dobro predolgo ležati v postelji, temveč se moramo čim prej spet gibati.
Spanec
Globok in miren spanec tudi pomaga, da se hrbtne mišice sprostijo, in pospešuje regeneracijo.
Zaradi modernih postopkov zdravljenja nikomur ni več treba trpeti neznosnih kroničnih bolečin v križu. Ko pa samozdravljenje ni učinkovito, lahko vaš zdravnik zagotovo kaj stori za težave vašega križa. Medicinske raziskave dokazujejo, da ljudje z bolečinami v križu, ki verjamejo v ozdravitev, ozdravijo hitreje in celoviteje. Bodite torej zaposleni, dejavni in le v težjih primerih uporabljajte zdravila za lajšanje bolečin. Po vsej verjetnosti bo bolečina v križu izginila že po nekaj dneh.
Bolečine v križu lahko povzročijo različna stanja in bolezni. Najpogostejša so:
Nategnjene mišice in mišični krči
Spodnji del hrbta, takoj nad boki, imenujemo križ in je najbolj obremenjen del hrbtenice, zlasti pri dvigovanju, obračanju in sklanjanju. To gibanje lahko pripelje do nategnjenih mišic ali mišičnih krčev. Čeprav je takšna poškodba v ledvenem predelu lahko zelo boleča, navadno izgine že po nekaj dneh, ko se mišica zaceli oziroma sprosti.
Obraba medvretenčnih ploščic (diskov)
Hrbtenica je zgrajena iz serije več kot 25 kosti, imenovanih vretenca. Posamezna vretenca so po obodu med seboj povezana z močnimi vlakni, med vretencema pa so medvretenčne ploščice, ki dovoljujejo premikanje vretenc. To omogoča, da se hrbet lahko upogiba.
Medvretenčne ploščice si lahko predstavljamo kot kapsulo, ki je napolnjena s tekočino, podobno gelu. Nenadni, nekontrolirani premiki hrbta pa lahko povzročijo, da se ploščica premakne ali celo poči.
Pri starejših ljudeh je verjetnejše, da se “kapsule” deformirajo in tekočina začne siliti navzven. Tudi do teh poškodb največkrat pride v predelu ledvenih vretenc, saj tam hrbet nosi največje sile.
Izboklina, ki se pojavi tam, kjer se disk iztisne navzven, lahko pritisne na enega od velikih živcev med posameznima vretencema v hrbtenici. To povzroči bolečino v hrbtenici, še pogosteje pa bolečine sploh ne zaznamo v križu, marveč na drugih mestih, kjer poteka prizadeti živec. Bolečino tako čutimo v zadnjici, nogi ali stopalu. Taki vrsti bolečine pravimo išias. Ni zelo pogosta, pojavi se pri enem do dveh od sto bolnikov z bolečinami v križu. Ko imate išias, je pogosto treba k zdravniku na pregled in po nasvet.
Druge bolezni
Pomembno je, da prepoznamo vzroke bolečin v hrbtu, saj lahko bolečine s pravilnim zdravljenjem bolezni zmanjšamo ali celo preprečimo.
Pri ljudeh, starejših od 50 let, sta osteoartritis in osteoporoza (predvsem pri ženskah) pre-cej pogosti bolezni, vendar ju je tudi mogoče obvladovati.
Pri mlajših moških je lahko razlog za bolečine v hrbtu vnetna otrdelost vretenc (spondilitis). Za to bolezen je značilno, da je dedna in da se pogosteje in v težji obliki pojavlja pri moških. V zadnjih nekaj letih so se metode zdravljenja bolečin v hrbtu bistveno izboljšale. Če ste mlajši od 40 let in imate ponavljajoče se bolečine v hrbtu, poleg tega pa čutite otrdelost v križu,
obiščite zdravnika.
Pri ljudeh, starejših od 50 let, sta osteoartritis in osteoporoza (predvsem pri ženskah) pre-cej pogosti bolezni, vendar ju je tudi mogoče obvladovati. Do zdrsa vretenca pa lahko pride pri vsakomer, ne glede na leta. Pri tem so značilne hujše bolečine, ko je hrbet vzravnan. Pomagamo si lahko z vajami za hrbet, v najslabšem primeru pa je potrebna operacija.
Povzeto po članku Športne poškodbe in kako jih zdravimo (Sport Injuries and how to manage them).
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 21, april 2008.
