Tanja Zorin, mag. farm.
Antioksidanti so po definiciji snovi, ki nevtralizirajo za celice nevarne proste radikale. To so odpadne molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Nastanek prostih radikalov sprožijo cigaretni dim, alkohol, onesnaževalci zraka, različna sevanja, stres, konzervansi …
Osnova za vnos antioksidantov v telo je mešana prehrana z veliko sadja, kot so grozdje, pomaranče, jagode, marelice, lubenice, jabolka in zelenjava, predvsem tista, ki vsebuje veliko barve, na primer brokoli, ohrovt, zelje, korenje, paradižnik … Med vsemi živili bi na prvem mestu svetovali uživanje česna (tri stroke na dan), saj vsebuje kar petnajst različnih antioksidantov.
Najbolj znani in učinkoviti antioksidanti so v vodi topen vitamin C, v maščobah topna vitamina E in betakaroten (predstopnja vitamina A), minerala cink in selen v sledovih, koencim Q-10, glutation, likopen, kvercetin, indoli, lutein, pycnogenol.
Premajhen vnos največkrat zasledimo pri vitaminu C pri otrocih, alkoholikih in starejših osebah, pri vitaminu E, zaradi diet in koencimu Q-10 pri starejših, saj nastajanje koencima Q-10 po petdesetem letu upade in ga je zato treba dodajati.
Prevelik vnos antioksidantov največkrat ne povzroča nastanka toksičnih učinkov, saj se njihovi presežki večinoma izločijo iz telesa. Paziti moramo le na vnos vitamina A, ki lahko povzroči neželene učinke.
Cilj je vnos RDA-vrednosti hranila s prehrano. To je priporočena dnevna količina esencialnega hranila, ki zadošča za potrebe skoraj vseh zdravih odraslih. Kadar pa to ni mogoče ali kadar gre za določena bolezenska stanja, svetujemo dodatek antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil.
Antioksidanti imajo velik pomen v preventivi kardiovaskularnih bolezni (vitamin E, vitamin C, koencim Q-10) in malignih obolenj (vitamin E, selen, betakaroten, vitamin C), pri vzdrževanju normalnega delovanja imunskega sistema (vitamin E, vitamin C, cink, koencim Q-10), pri preprečevanju utrujenosti (koencim Q-10, drugi antioksidanti) in pri ohranjanju vida (lutein).
Zavedati se moramo, da človeku prinaša zdravje predvsem naravna hrana rastlinskega izvora, bogata s svežim sadjem, zelenjavo, neoluščenimi žiti, semeni, oreščki, ter vsaj en ribji obrok na teden.
Najpomembnejši antioksidanti:
vitamin C, vitamin E, betakaroten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, flavonoidi, koencim Q10, likopen, lutein ter minerali, kot so selen, cink, baker, magnezij, železo in krom.
Rastlinska hrana je zelo dober vir antioksidantov, nekaj pa jih dobimo tudi iz morske hrane (npr. alge) in iz hrane živalskega izvora.
Živila, bogata z antioksidanti, so: brokoli, ohrovt, bučke, blitva, špinača, česen, čebula, korenje, paradižnik, soja, pomaranče, borovnice, arašidi, jagode, ribe, sezamovo seme.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 30, februar 2009.
