10. maja obeležujemo svetovni dan možganske kapi, ki je tretji najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom, saj prizadene 5 do 9 ljudi na 1000 prebivalcev. Veste, kako jo prepoznati?
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur.
Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev, ali so celo trajni.
Manjša možganska kap
Če simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih, pravimo, da so bolniki preboleli manjšo možgansko kap.
Znotrajmožganska krvavitev
Pri okrog 20 odstotkih bolnikov je vzrok možganske kapi krvavitev v določenem delu možganov, ki nastane zaradi razpoka arterije v možganih. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, ki okvari žilno steno manjših možganskih arterij.
Ishemična možganska kap
O njej govorimo, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro. Lahko je posledica strdka, ki je nastal na veliki arteriji ali v srcu, se odlepil in nato s krvjo potoval do možganov in zamašil eno od manjših arterij. Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na velikih ali majhnih možganskih arterijah ali drugih vzrokov.
Pri približno 30 odstotkih bolnikov jasnega vzroka možganske kapi ne moremo ugotoviti.
Možganska kap je NUJNO STANJE, zato mora tak bolnik takoj ali vsaj čim prej dobiti zdravniško oskrbo. Vsakršno čakanje lahko naredi bolniku le še hujšo, tudi trajno škodo ali povzroči celo smrt.
Prehodna pretočna motnja je napoved možganske kapi
Prehodna pretočna motnja (strokovno tranzitorna ishemična ataka – TIA) nastane zaradi prehodne prekinitve možganskega pretoka v določenem možganskem predelu. Zapora arterije, ki povzroči motnje možganskega pretoka, v kratkem času sama po sebi mine. Simptomi in znaki, ki se pojavijo, so enaki kot pri možganski kapi, le da zaradi kratkotrajne zapore trajajo do 24 ur, običajno le 10 do 15 minut. Pomembno je, da prehodno pretočno motnjo prepoznamo, ker napoveduje možgansko kap, ki se lahko razvije pozneje.
Vsi bolniki, ki so doživeli prehodno pretočno motnjo, morajo takoj k zdravniku, da jim predpiše ustrezno zdravljenje, saj to pomembno zmanjša možnost za nastanek možganske kapi.
Priporočila za preprečevanje možganske kapi
Med najučinkovitejše preventivne ukrepe za zdrave ljudi zanesljivo sodi pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja. Ti so navadno prisotni že davno preden bolnik zboli za možgansko kapjo. Pomembno je, da poznamo vrednosti krvnega tlaka, glukoze in holesterola.
Priporočene vrednosti krvnega tlaka:
- za bolnike z arterijsko hipertenzijo: 130–139/80–85 mmHg;
- za bolnike z možganskožilnimi boleznimi: 130–139/80–85 mmHg;
- za starejše bolnike: pod 150/90 mmHg.
Priporočena vrednost krvne glukoze: 3,6–6,1 mmol/l.
Priporočena vrednost serumskega holesterola LDL: manj kot 3,0 mmol/l.
Možgansko kap lahko preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga:
- Prenehajmo kaditi;
- vsaj pol ure na dan se ukvarjajmo s telesno vadbo;
- jejmo veliko sadja in zelenjave;
- vzdržujmo pravilno telesno težo;
- v hrani omejimo sol, maščobe in sladkor:
- izogibajmo se čezmernemu uživanju alkohola;
- redno si merimo krvni tlak;
- kontrolirajmo krvne maščobe in krvni sladkor;
- če občutimo nereden srčni utrip, pojdimo po nasvet k zdravniku.
GROM ali kako spoznamo bolnika z možgansko kapjo?
S preprostim testom lahko vsakdo vsaj pomisli, da je srečal človeka, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap. Sledimo naslednjim korakom, združenim v kratici GROM:
Govor – Bolniku rečemo preprost stavek, na primer »Danes je lep dan« in ga prosimo, naj ga ponovi. Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, bolnik z akutno možgansko kapjo pa si ga bo s težavo zapomnil, še težje pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.
Roke – Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju v tem položaju obdrži dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.
Obraz – Bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.
Mudi se – Če opazite te znake, ne oklevajte, ampak TAKOJ pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. Dispečer bo v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika nato prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo.
Kako ukrepamo ob možganski kapi?
1. Pokličemo reševalce na številko 112.
2. Bolnik naj leži, odpnemo mu srajco, razrahljamo ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.
3. Rahlo podložimo vzglavje.
4. Bolniku ne damo nikakršne tekočine ali hrane.
5. Če ima zobno protezo, naj jo sname. 6. Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti če bruha.
7. Vzdržujemo prosto dihalno pot.
8. Reševalcem bo v pomoč, če pred njihovim prihodom bolnika povprašamo:
- Katera zdravila prejema?
- Ali si je pred kratkim poškodoval glavo?
- Ali je že kdaj imel možgansko kap?
- Kateri udi so prizadeti?
- Kdaj so se pojavili simptomi in znaki možganske kapi?
- Ali je imel krče?
- Katere bolezni ima?
