Lepota je zelo širok pojem. Govorimo lahko o lepi naravi, lepi hiši, lepih dnevih in navsezadnje tudi o lepem telesu. Kaj je lepo, je subjektivna ocena vsakega posameznika. Pravimo, da lepoto opazimo z očmi. Za lepo in zdravo telo je pomembno vzdrževanje osebne higiene. Pri tem uporabljamo raznovrstna čistilna in negovalna sredstva s tako vsebnostjo kemijskih snovi, da zelo različno delujejo na kožo in sluznice. Ni vseeno, s katerim sredstvom si umivamo določen predel telesa. Ker je na trgu veliko število kozmetičnih izdelkov, vam lahko v lekarni pravilno svetujejo o njihovi uporabi pri osebni higieni.
Vsako telo ima svoje lastnosti, vsako področje človekovega telesa svojo specifiko. Univerzalno čistilo, s katerim bi zajeli čiščenje celega telesa in vseh ljudi na svetu, ne more obstajati. Že koža vseh ljudi ni enaka, celo pri posamezniku se področja razlikujejo. V glavnem poznamo štiri tipe kože: normalno, suho, mastno in kombinirano. Vsak tip potrebuje svoje čistilo, vsako čistilo pa mora delovati tako, da s kože odstrani odmrle celice povrhnjice, loj, prah in umazanijo ter morebitna ličila.
Kožo telesa čistimo z blagim milom in vodo. Glavne sestavine mila so živalske ali rastlinske maščobe, ki so umiljene z natrijevim ali kalijevim hidroksidom.
Natrijevo milo je trdo, kalijevo je tekoče. Prosojno milo vsebuje še glicerol, vse vrste mila pa imajo dodane dišave in barvila. Milo mora biti hipoalergensko, dermatološko testirano, s kislim pH. S preveč agresivnim milom se odstrani tudi maščobno-kislinski plašč kože. Ta plast ščiti kožo pred izsušitvijo in deluje kot pregrada pred vdorom mikroorganizmov ter škodljivih snovi iz okolice v kožo. Zato mora milo ustrezati tipu kože človeka in morebitnim prisotnim bolezenskim spremembam posameznika (akne, rozacea, atopijski dermatitis …). Nekatere vrste mila so za občutljivo kožo preveč alkalne in odišavljene, zato kožo dražijo. Milo je treba dobro izprati, sicer kožo močno izsuši, dodatne sestavine v milu pa lahko povzročajo alergije. Za umivanje obraza se namesto mila uporablja čistilno mleko ali krema. Za umivanje spolovil pa posebno, sintetično tekoče milo, ki ga pridobivamo iz naftnih derivatov. Ima ustreznejšo sestavo, z dodatki pa dosežemo enako kislost, kot jo ima sluznica, zato je primerno blago čistilo. Šele ko je koža temeljito očiščena, lahko pričnemo z nego.
V hladnih dneh moramo kožo zaščititi
V teh hladnih dnevih moramo na izpostavljene dele kože, torej na obraz in roke, nanesti kremo. Koža s kremo ponovno pridobi maščobni plašč,ki jo ščiti pred izsušitvijo in posledično razpokanostjo. Na mesta intenzivnejšega potenja (pazduhe, stopala) nanašamo deodorante ali antiperspirante. Na vlažni koži se bakterije hitro množijo ter razkrajajo pot in izločke lojnic, zato se razvija neprijeten vonj.
Deodoranti vsebujejo razkužila (antiseptike), ki uničujejo bakterije na površini kože in s tem odstranjujejo vzrok neprijetnega vonja. Nekateri deodoranti pa vsebujejo aktivne snovi, ki pretvarjajo hlapne kisline neprijetnih vonjav v nehlapne, brez vonja. Lahko so dodani tudi parfumi za prekrivanje vonja. Antiperspiranti pa so sredstva proti potenju. Preprečujejo izločanje žlez znojnic. Ker so področja nanosa antiperspirantov suha, ni možnosti za razmnoževanje bakterij in nastanek neprijetnega vonja.
S kože beremo vse o človeku
Dobro počutje je povezano s pravilnim delovanjem vseh organov telesa, torej tudi s kožo. Na njej se odražajo naša osebna zgodovina ter čustveno in fizično počutje, izdaja pa tudi našo starost. Koža je zelo občutljiv organ. Zabeleži vsak dotik, ki ga registrira kot prijeten ali neprijeten občutek. Če si po napornem delu umijemo roke in obraz, si s tem speremo tudi napetost delovnega dne, ki se je nakopičila v duši. Če si kožo namažemo s kremo in s tem prekrijemo razpoke zaradi mraza, se počutimo ponovno napolnjeni z energijo za naslednje življenjske podvige. Za kožo je torej treba skrbeti in nikoli ni prepozno, da s tem začnemo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 69, januar 2013.
