Vojko Lazar je bil eden od piscev rokometne pravljice v Hrpeljah, saj je tamkajšnji rokometni klub Gold Club popeljal do zavidljivih uspehov. Nato je rokometne strategije za nekaj časa opustil, si vzel malo premora, vse dokler ni dobil mamljive ponudbe iz Kazahstana. Zdaj v tej srednjeazijski državi s skoraj 17 milijoni prebivalcev že drugo leto kot trener in selektor vodi žensko rokometno reprezentanco. Vse kaže, da bo Kazahstanke popeljal po zlati poti svojega prejšnjega kluba. Pri delu mu je v pomoč dobro znanje ruskega jezika, ki je zaradi večinskega ruskega prebivalstva eden od dveh uradnih jezikov v državi.
Vojko, kako ste prišli prav v Kazahstan?
Pravzaprav je Kazahstan prišel do mene. Poznali so me kot trenerja, saj sem od leta 2004 do leta 2009 treniral Gold Club iz domačih Hrpelj.
Vsa ta leta smo igrali v evropskih pokalih in tudi nekaj časa v Ligi prvakov, kjer smo se uvrstili med 16 najboljših ekip v Evropi.Že v začetku so Kazahstanci pokazali veliko zanimanje za sodelovanje z mano, saj so takrat imeli bolj slabe rezultate v svetovnem in evropskem rokometu. Povabili so me na razgovor, ogledal sem si njihovo superligo in izbral širši krog kandidatk za reprezentanco. Potem smo se uskladili glede pogojev, pogodbo pa sem podpisal tako z njihovo rokometno zvezo kot tudi z vlado. Vlada namreč zelo poudarja pomen športa in veliko vlaga vanj. Tiste športnike, ki dosegajo vidne rezultate, država bogato nagradi in tudi po zaključku kariere dobro poskrbi zanje. Sicer so Kazahstanci dobri v hokeju, vseh borilnih športih, predvsem judu in boksu, nogometu ter seveda v ženskem rokometu.
Kako poteka vaše delo z reprezentanco?
Zdaj delam z njimi dobro leto. Ženska reprezentanca se je uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo decembra letos v Srbiji. Sicer še čakamo uradno potrditev, a smo med štirimi azijskimi ekipami, ki so dosegle zahtevane rezultate.
Reprezentanca se približno šestkrat letno zbere na pripravah, ki trajajo deset do 15 dni. Priprave pred večjimi tekmovanji pa so seveda daljše. Med letom spremljam igro reprezentantk v njihovih ligah. Večinoma igrajo v domačih, kazahstanskih ekipah. Letos se je prvič v zgodovini kazahstanskega rokometa zgodilo, da v reprezentanci igrajo samo domače igralke. Doslej je bilo med njimi več naturaliziranih Rusinj kot Kazahstank.
Lahko že napoveste, kako se bodo vaša dekleta odrezala na svetovnem prvenstvu?
Napovedi so vedno nehvaležne. Najprej moramo počakati na uradno potrditev uvrstitve, potem pa se bomo pripravljali po najboljših močeh. Veliko je seveda odvisno od žreba in nato bomo razmišljali o vsaki tekmi posebej.
Kakšno mesto je Almati, kjer živite?
Almati je izredno lepo mesto s skoraj dvema milijonoma prebivalcev. Je nekdanje glavno mesto, zdaj pa je prestolnica Astana, ki ji rečejo kar »vzhodni Dubaj«, ker v njem toliko gradijo in vlagajo.
Kazahstan je samostojna država tako dolgo kot Slovenija, tudi oni so se osamosvojili od Sovjetske zveze leta 1991. Ocenjujem, da je država veliko bolj urejena kot Slovenija, poleg tega pa imajo prebivalci močno narodno zavest, ki smo jo v 90. letih prejšnjega stoletja imeli tudi mi, v tem trenutku pa je nimamo več, čeprav bi jo nujno potrebovali.
Življenje v Kazahstanu je lepo, tam ni recesije, svetovna kriza se ne pozna.
Kakšen pa je tempo življenja?
V velikih mestih je precej podoben kot pri nas ali v ostalih zahodnoevropskih državah – Almati je 
zelo živahno in razvito mesto, veliko je industrije, mesto se pospešeno razvija, pač sodobno veliko mesto. Na podeželju je nekoliko drugače, tam so velika prostranstva, ki zaostajajo v razvoju. Večina prebivalcev je Kazakov in Rusov, zato je ruščina poleg kazaškega jezika še vedno uradni jezik. Večina prebivalcev je muslimanov. Vreme je podobno kot pri nas, saj imajo celinsko podnebje.
Almati je univerzitetno mesto, tu je veliko fakultet in univerz. Država veliko vlaga v izobraževanje in mislim, da se že kažejo rezultati, saj opažam, da je na visokih položajih zelo veliko mladih ljudi. Prav tako se mi zdi, da imajo tudi ženske dober položaj, imajo svojo vlogo v družbi, saj jih večina hodi v službo. Družinsko življenje poteka precej podobno kot pri nas, družine konce tednov preživljajo zunaj. Opazi se, da je veliko ljudi precej premožnih, standard se kar dviguje, posebno v mestih.
Slovenci se radi primerjamo z ostalim svetom. V rubriki Pogled izza meje bodo naši rojaki, ki živijo v tujini, primerjali slovenski zdravstveni sistem s sistemom v državi, kjer živijo. Zavedamo se, da nima vsakdo celotnega pogleda in podatkov za primerjavo, vseeno pa bo zanimivo pokukati v zdravniške čakalnice in lekarne po svetu. Prinašamo vam torej pogled na zdravstveni sistem skozi oči posameznega uporabnika. Poudarjamo, da je Pogled izza meje omejen izključno na avtorjevo osebno izkušnjo z zdravstvenim osebjem in ustanovami ter nabavo zdravil.
Kazahstan ima ogromno še neodkritega naravnega bogastva in je še premalo poznan v svetu. Se pa država razvija tudi na turističnem področju, saj v turizem precej vlagajo. Kazahstan veliko vlaga v športno in turistično zimsko infrastrukturo, saj se pripravljajo za kandidaturo na eni od naslednjih olimpijskih iger. Med turisti prevladujejo Kitajci, Rusi in Korejci, veliko pa je tudi turistov iz zahodnoevropskih držav.
Ali v u prebiva veliko Slovencev? Imate stik z njimi?
V stiku sva z direktorjem Slovenske hiše v Kazahstanu Jožetom Mehom. Več kot Slovencev je v Kazahstanu ljudi iz naše nekdanje jugoslovanske države, ki imajo tam svoja uspešna podjetja, predvsem za predelavo nafte. Kazahstan je namreč bogat z nafto, plinom in rudninami.
Kakšno pa je stanje v tamkajšnjem zdravstvenem sistemu?
Na srečo z zdravniki za zdaj nisem imel veliko stikov, saj manjše težave uredijo kar zdravniki v naši reprezentanci. Njihovi medicinski inštituti, kjer naše igralke redno opravljajo obsežne preiskave, so odlični. Opazil sem, da zdravstvu in zdravju občanov namenjajo veliko pozornosti.
Se vam zdijo farmacevti v kazahstanskih lekarnah samo osebe, ki izdajo zdravilo na recept, ali se z njimi tudi posvetujete o težavah?
Po organiziranosti in strokovnosti se lahko lekarne primerjajo z zahodnoevropskimi, so zelo dobro založene in farmacevti so strokovni. Lekarn je veliko in precej je odprtih 24 ur dnevno. Torej je država dobro pokrita z njimi in mislim, da jih je večina del javne zdravstvene mreže.
Kazahstan je s površino 2,7 milijona kvadratnih kilometrov deveta največja država sveta, večja od celotne zahodne Evrope.
Kako v Kazahstanu zdravijo manjše težave, za katere ni treba obiskati zdravnika?
Na podeželju še vedno posegajo po domačih zdravilih, v mestu gredo v lekarne.
Kako ocenjujete svojo odločitev o začasnem bivanju v Kazahstanu? Je bila odločitev prava?
Vsekakor. Tudi zato, ker sem spoznal popolnoma nov del sveta, veliko novih ljudi in drug način dela. Seveda svoje pripomore tudi, da me to delo zelo veseli in da smo v tem letu že pokazali zelo zavidljive rezultate. Tudi moji »delodajalci« ocenjujejo moje delo kot vrhunsko in strokovno, zato sem se seveda odločil za podaljšanje pogodbe. Če bi bil mlajši, bi jo morda sklenil za daljše obdobje, za zdaj sem se odločil, da jo bom podaljševal vsako leto.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 70, februar 2013.
