Vroče poletje se je prevesilo v hladno jesen. Nič več ni žgočega sonca, ki bi nas toplo ogrelo in nam vlilo dodatne energije. Jutra so hladna in meglena, zato pa je toliko večji užitek zaviti se v toplo odejo in skozi okno pričakovati prve jutranje sončne žarke, ki bodo odgnali sivo meglico. V jesenskem in zimskem času največ časa, tako doma kot v službi, preživimo v notranjih, toplo ogrevanih prostorih. Nič kaj pogosto nas ne vleče ven, da nas svež in hladen zrak ne bi stresel do kosti.
Resda je v toplem prostoru prijetno, toda pretirano ogrevanje izsuši zrak, kar lahko neugodno vpliva na naše zdravje. Suh zrak izsuši našo kožo, oči in sluznico dihal.
Najpogostejše tegobe, ki jih povzroča suh zrak:
Suha nosna sluznica
Relativna vlaga zraka v ogrevanih prostorih lahko pade pod 30 odstotkov, nosna sluznica pa se lahko poškoduje že pri relativni vlagi zraka pod 40 odstotkov. Poškodovana sluznica je manj odporna in tako bolj dovzetna za razne infekcije. Ker sluznica prekriva celotna zgornja dihala, sta na zunanje dražljaje poleg nosu občutljiva tudi žrelo in sapnik. Tako se lahko pojavijo neprijeten pekoč občutek na nosni sluznici, krvavenje iz nosu, oteženo dihanje in posledično suh dražeč kašelj. Če ne ukrepamo pravočasno, se lahko zaradi občutljivejše sluznice razvije bronhitis, vnetje nosne sluznice ali žrela, kar prepoznamo po zamašenem nosu, curljanju iz nosu in bolečem ter oteženem požiranju. Če taki simptomi ne izzvenijo v sedmih dneh ali se poslabšajo, je potreben obisk pri zdravniku. Zdravnik vas bo pregledal in ugotovil, ali gre morebiti za prehladno obolenje, bakterijsko infekcijo ali alergijo.
Da bi preprečili suhost nosne sluznice, priporočamo pogosto uporabo fiziološke raztopine v obliki pršil ali kapljic, ki pomaga navlažiti in obnoviti nosno sluznico. Uporabni so tudi pripravki, ki vsebujejo sezamovo olje (preprečuje izsuševanje sluznice) ali dekspantenol (vlaži in obnavlja sluznico). Priporočljive so tudi inhalacije s parnimi kopelmi. Pri začetnih težavah vnetega ali bolečega grla si lahko pomagamo sami s pomočjo anestetikov in analgetikov v obliki tablet ali pastil. Prav tako lahko posežemo po pastilah, ki se raztopijo v ustih in na površini sluznice ustvarijo zaščitno plast, ki mehansko ščiti sluznico pred zunanjimi dražljaji ter tako prepreči ali omili suhi kašelj.
Suho oko
Suh zrak lahko negativno vpliva tudi na sluznico očesa. Simptomi suhega očesa so lahko:
- občutek peska v očesu,
- pekoče bolečine in srbenje,
- pretirano solzenje,
- rdečina, razširjene žilice na površini očesa, povečana občutljivost očesa in zamegljen vid,
- občutek utrujenih oči.
Poglavitni razlogi za nastanek suhega očesa so pomanjkanje solz in motnje v sestavi solznega filma. Vzroki, ki pripeljejo do teh motenj, so številni in jih v vsakdanji praksi ni možno vedno povsem zanesljivo opredeliti (starost, menopavza, nekatera zdravila, avtoimunske bolezni, kemične poškodbe oči in poškodbe vek). Nekateri ljudje imajo že prirojeno nekoliko manjšo produkcijo solz. Vse te simptome suhega očesa pa lahko še poslabšajo suh in topel zrak ter dolgotrajno sedenje za računalnikom ali televizorjem.
Sluznico očesa lahko navlažimo z različnimi pripravki, ki so na voljo v obliki kapljic, gelov ali pršil. Taki pripravki vsebujejo učinkovine, ki navlažijo očesno sluznico in preprečujejo izsuševanje (hialuronska kislina, hipromeloza, sorbitol, dekspantenol ...). Če se pri samozdravljenju simptomi suhega očesa v treh dneh ne izboljšajo, je potreben obisk pri zdravniku. Če težav s suhim očesom ne zdravimo, se lahko razvijejo roženične razjede in sčasoma tudi brazgotine. Ob pojavu bolečine, gnojnega izcedka iz očesa ali poslabšanju vida je prav tako potreben obisk pri zdravniku. Lahko gre za vnetje, prisotnost tujka v očesu ali alergijsko reakcijo.
Suha koža
Koža je naš največji organ. Ker je v neposrednem stiku z zunanjim okoljem, se nanj tudi opazno odziva. Na videz in delovanje kože vpliva veliko dejavnikov, med njimi sta zelo pomembna tudi temperatura in vlažnost zraka. Če je koža dlje časa izpostavljena toplemu in obenem suhemu zraku, začne izgubljati lastno vlago in maščobe. Taka koža je na videz brez leska, izsušena, lahko tudi luskasta in srbeča. Poleg kože pa se pogosto izsušijo tudi ustnice, ki lahko razpokajo in celo krvavijo.
Nastanek suhe kože lahko preprečimo z uporabo ustreznih kozmetičnih pripravkov. Pri umivanju uporabljajmo nežna naravna mila, ki kože ne izsušijo dodatno. Suho kožo redno negujmo s kozmetičnimi pripravki v obliki krem, losjonov, olj, ki kožo navlažijo in ji povrnejo potrebne maščobe, da spet zasije in se zaščiti pred zunanjimi vplivi. Prav tako ne pozabite na ustnice, ki jih negujte z bogatim balzamom in tako preprečite razpokanost.
S suhim zrakom in z njim povezanimi tegobami se lahko spopademo tudi tako, da pijemo čim več tekočine in s tem preprečimo dehidriranost telesa. Najboljša izbira je seveda navadna voda. Posežete pa lahko tudi po sveže stisnjenih sadnih sokovih in nesladkanih zeliščnih čajih.
Kaj lahko ukrenemo zoper suh zrak v prostorih?
Da bi preprečili oziroma omilili nastanek vseh teh tegob, ki jih lahko povzroči suh zrak, je treba v ogrevanih prostorih zrak vlažiti. Zrak lahko vlažimo z vlažilci ali s posodicami navadne vode poleg izvora toplote (npr. radiatorji). Vlažilci so naprave, v katere se nalije voda, ki se v obliki vodne pare sprošča v ozračje in tako poveča vlažnost zraka ter obenem zrak tudi očisti. Vlažilci lahko služijo tudi kot osvežilci zraka. Namesto sintetičnih osvežilcev se raje odločimo za naravna eterična olja. V vlažilce lahko kanemo kapljico eteričnega olja, npr. evkaliptusa, ki prijetno odišavi ozračje in dodatno blagodejno deluje na naša dihala. Vlaženje zraka se še posebej priporoča pri astmatikih in alergikih, saj omili težave z dihali. Priporočena relativna vlaga zraka se giblje med 40 in 60 odstotki. Ustrezna vlažnost zraka pripomore k izboljšanju imunskega sistema, manj pogosti obolevnosti dihal, sijoči zdravi koži in splošnemu dobremu počutju. Vendar pa je pri vlaženju zraka prav tako pomembna previdnost! Previsoka vlažnost lahko pospeši razmnoževanje pršic, plesni, glivic in bakterij. Seveda pa je poleg vlažnosti pomembna tudi temperatura zraka. V prostorih, kjer preživimo večino časa, se priporoča temperatura zraka okoli 20 do 22 °C, v spalnicah, otroških sobah in hodnikih pa približno 5 °C manj. Prav tako pa je zelo pomembno, da večkrat na dan odprete okna in tako prezračite notranje prostore. Tako boste omogočili kroženje zraka, ki se bo navlažil in očistil.
Tudi v hladnejših dnevih poskrbimo za udobno bivanje in seveda dobro počutje. Pri ogrevanju prostorov bodimo zmerni, poskrbimo za pogosto prezračevanje in vlaženje zraka. Pijmo dosti tekočine in zaužijmo dovolj sadja in zelenjave, da si okrepimo imunski sistem. Prav tako poskrbimo za ustrezno vlaženje nosu, oči in seveda kože, ki so v zimskem času še posebej potrebni ustrezne nege. Nikar ne oklevajte, če potrebujete dodaten nasvet. Farmacevti v lekarnah vam bomo z veseljem priskočili na pomoč.
Naj nas hladno in turobno vreme ne odvrne od sprehoda ali lahkotnega teka po svežem zraku. Kaj kmalu bomo ugotovili, da nam redna telesna aktivnost na svežem zraku vliva dodatnih moči in obenem tudi blagodejno vpliva na naša dihala. Poskrbimo zase in telo nam bo hvaležno!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 57, november 2011.
