Študenti zadnjega letnika fakultete za farmacijo letos prvič opravljamo praktično usposabljanje, v okvir katerega spada tudi farmacevtska skrb. Ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti hipertenziji sva tako imeli priložnost za izvajanje farmacevtske skrbi tudi študentki, ki praktično usposabljanje opravljava v Lekarni Ptuj. V lekarni sva opravljali meritve, svetovali in ljudi opozarjali na pomembnost urejenega krvnega tlaka.
Sodelovalo je 83 ljudi, od tega 30 % moških in 70 % žensk. Za urejen krvni tlak smo šteli zgornjo mejo 130 mm Hg za sistolični in 90 za diastolični krvni tlak. Zavedamo se, da gredo smernice idealnega krvnega tlaka proti 120/80, a smo upoštevali nekaj odstopanja zaradi okoliščin in morebitnega strahu pred »belo haljo«.
- 40 % ljudi je bilo mlajših od 50 let, nihče se še ni zdravil zaradi hipertenzije.
- Neurejen krvni tlak smo zasledili pri 21 % sodelujočih, mlajših od 50 let.
- Po 50. letu starosti je urejen tlak imelo le 20 % ljudi.
- Slaba polovica sodelujočih, ki je bila starejša od 50 let, se zdravi zaradi povišanega tlaka, a je ta urejen le pri 4 %.
Neuradni podatki kažejo, da le 20–30 % zdravljenih hipertonikov redno jemlje predpisana zdravila, naši podatki pa kažejo še na bistveno bolj skrb vzbujajoče stanje. Pri tem bi radi poudarili pomen rednega jemanja predpisanih zdravil za zdravljenje hipertenzije, upoštevanja navodil zdravnika in farmacevta ter samokontrole pri merjenju krvnega tlaka.
Le redno jemanje predpisanih zdravil zagotavlja urejen krvni tlak in tega se, kot ugotavljamo v lekarni, pacienti zavedajo bistveno premalo. Kadar s terapijo dosežemo urejen krvni tlak, je treba še naprej jemati zdravila, saj prekinitev terapije vodi k ponovno neurejenemu krvnemu tlaku.
Merilnike, ki jih uporabljamo za merjenje krvnega tlaka doma, uporabljajmo samo za kontrolo tlaka in predvsem za opažanje morebitnih večjih sprememb v daljšem obdobju. Te spremembe so lahko kazalnik, da je treba zdravljenje prilagoditi morebitnemu zvišanemu oziroma nižjemu tlaku, in je zato potreben obisk pri zdravniku. Nikakor pa te meritve niso merilo, s katerim bi si pacienti ob zmerjenem nižjem tlaku sami znižali odmerek predpisanih zdravil ali bi jih celo prenehali jemati.
Vsak merilnik krvnega tlaka opravlja svoje meritve, zato meritev, opravljenih na dveh različnih merilnikih, nikoli ne primerjamo. Pomembno je tudi, da meritve izvajamo vedno ob istem času in v enakih razmerah, saj se vrednost krvnega tlaka med dnevom spreminja.
Napotki za pravilno merjenje krvnega tlaka:
- Krvni tlak izmerite takoj, ko vstanete, in pred večerjo.
- Pol ure pred meritvijo ne uživajte hrane, prave kave in alkohola ter ne kadite.
- Počivajte vsaj 15 minut, sede v stolu, z nogami na tleh in s podprtim hrbtom.
- Izpraznite mehur, saj tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak.
- Med meritvijo ne govorite, bodite čim bolj sproščeni.
- Med meritvijo mora biti manšeta v višini srca, roka naj bo podprta in dlan naj gleda navzgor.
- Krvni tlak izmerite dvakrat zapored, zlasti če je izmerjen krvni tlak visok, med meritvama pa naj bo vsaj pet minut premora.
- Kadar je krvni tlak urejen, zadostuje ena meritev na teden, če pa so odstopanja večja, tlak merite več dni zapored.
Večina bolnikov z visokim krvnim tlakom se počuti dobro in mu ne posveča dovolj pozornosti. Povišan krvni tlak je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kamor štejemo srčni infarkt, aterosklerozo, angino pektoris in srčno popuščanje. Tako visok krvni tlak še vedno ostaja tihi ubijalec, saj srčno-žilne bolezni spadajo med vodilne vzroke za predčasno smrt. Zato je še posebno pomembno, da farmacevti paciente vedno znova opozarjamo na pomen rednega in pravilnega jemanja predpisanih zdravil za zdravljenje hipertenzije.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 34, poletje 2009.
