Jesen s svojimi pisanimi barvami že močno trka na naša vrata. Spet se bomo zavili v tople puloverje in jakne. Čedalje manj časa bomo preživeli na prostem in vedno več v zaprtih prostorih. Veliko ljudi bo zaradi nižjih temperatur postavilo gibanje na malo bolj stranski tir, v prehrani bo čedalje manj sveže zelenjave in sadja. Vsi ti dejavniki prispevajo k zmanjšanju odpornosti in k lažjemu nastanku okužb. Bolj ko se zadržujemo v zaprtih prostorih, več stika imamo z drugimi ljudmi in večja je možnost prenosa teh okužb.
Okužb s sezonskimi virusi in bakterijami ne moremo povsem preprečiti, lahko pa s pravilnimi ukrepi zmanjšamo obseg okužb in olajšamo potek bolezni.
Poleg sezonske gripe, prehladov in drugih jesensko-zimskih tegob nam letos grozi še virus nove gripe A(H1N1)v, o katerem smo pisali že v prejšnji številki naše revije.
Prehladimo se zaradi okužbe z virusi in ne zato, ker nas zebe
Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne, lahko pa tudi bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Prehlad povzroča več kot dvesto različnih vrst virusov, zato telo ne more postati odporno proti vsaki posamezni vrsti. Preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, še ne pomeni odpornosti proti vsem preostalim vrstam virusov.
Znaki prehlada so nam vsem zelo dobro poznani:
- bolečine v žrelu,
- zamašen nos,
- obilen izcedek iz nosu,
- kihanje,
- včasih tudi glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in splošna utrujenost.
Znaki se navadno pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset dni. Prehlad se najpogosteje začne z bolečinami v žrelu, oteženemu požiranju pa sledijo drugi znaki prehlada.
- Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov.
- V življenju prebolimo povprečno 200 prehladov.
- Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.
- Verjetnost, da zbolimo za prehladom ali gripo, je pri duševnih obremenitvah dvakrat večja kot sicer. Stalen stres slabi imunski sistem in telo se težje brani pred virusi.
- Med prehladom se moramo izogibati fizičnim in psihičnim naporom.
- Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.
- Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.
- Virusi na predmetih, kot so svinčniki, knjige ali skodelice, lahko preživijo tudi po nekaj ur.
- Kadilci prehladne simptome slabše prenašajo.
Gripo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad
Znaki se navadno pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset dni. Prehlad se najpogosteje začne z bolečinami v žrelu, oteženemu požiranju pa sledijo drugi znaki prehlada.
Gripa je akutna okužba dihal, ki pa jo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad. To so virusi influence tipa A, B ali C, ki bolj ali manj nenehno spreminjajo svojo sestavo in značilnosti. Največkrat se okužimo z virusom gripe (influence) tipa A, ki tudi najbolj spreminja svoje značilnosti. Naše telo se zato ob vsaki novi okužbi z virusi gripe tipa A znajde pred bolj ali manj spremenjenim nasprotnikom. Proti takemu nasprotniku so protitelesa, ki so nastala pri predhodni okužbi, le malo učinkovita ali pa sploh ne. Takrat bolnik zboli za približno enako obliko gripe, kakršno je že prebolel. Naravne trajne imunosti ni. Virus gripe A je najpogostejši povzročitelj epidemij, ki se pojavljajo na dve do tri leta. Virus gripe B prav tako povzroča epidemije, ki pa se pojavljajo redkeje, na štiri do šest let. Virus gripe C je najmanj patogen, saj povzroča le blage okužbe dihal pri otrocih.
Gripo spremljajo:
- visoka telesna temperatura,
- mrazenje,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- glavobol,
- utrujenost,
- suh kašelj in boleče žrelo.
Simptomi se pojavijo dan ali dva po okužbi, nastopijo nenadoma in so zelo izraženi. Navadno minejo v enem tednu, utrujenost pa lahko traja dlje.
Nova gripa
Nova oziroma pandemska gripa je bolezen, ki jo povzroča novi virus influence A (H1N1)v.
Virus gripe, tudi nove gripe, se prenaša:
- predvsem s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju,
- z neposrednim tesnim stikom z obolelim (npr. poljubljanje, objemanje) ter
- s posrednim stikom prek okuženih površin in predmetov (kljuke, telefonske slušalke, souporaba jedilnega pribora in kozarcev …).
Pandemska gripa povzroča enake bolezenske znake kot sezonska gripa, razlikuje pa se v številu obolelih, ki je pri pandemski gripi bistveno višje.
Virus nove gripe se drugače kot sezonska pojavi in širi tudi zunaj sezone in ima veliko zmožnost mutacije. Sezonska gripa pa se po navadi pojavlja od konca decembra do februarja.
Edini zanesljivi način zaščite proti gripi je cepljenje. Zdravila (zanamivir in oseltamivir) zgolj omilijo in skrajšajo potek bolezni, če jih vzamemo v 48 urah po okužbi.
Ukrepi pri preprečevanju okužb s sezonskimi nalezljivimi obolenji in novo gripo so enaki
- Redno umivanje rok: roke si vsaj 20 sekund temeljito umivamo z milom in speremo s toplo vodo. Obrišemo jih s papirnato brisačo in z njo zapremo pipo. Kadar nimamo možnosti umivanja rok, lahko uporabimo robčke z alkoholnim razkužilom.
- Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust. Z dotikanjem različnih površin lahko virus sami zanesemo v telo.
- Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni. Osebi, ki ima znake bolezni, se brez zaščitnih sredstev ne približamo na manj kot en meter.
- Upoštevamo higieno kašlja: kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nos zakrijemo s papirnatim robčkom in ga takoj po uporabi odvržemo v najbližji koš. Če papirnatega robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava.
- Če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe.
Če opazimo znake bolezni, podobne gripi, z mrazenjem, vročino, bolečinami v mišicah in kosteh, nahodom in bolečinami v žrelu, najprej POKLIČEMO v ambulanto osebnega zdravnika, ki nam bo dal nadaljnja navodila. K zdravniku ne hodimo po nepotrebnem, saj lahko ogrozimo preostale bolnike v čakalnici.
Če zbolimo …
Če zbolimo, moramo:
- počivati,
- paziti na zadosten vnos tekočine,
- kašljati v robec ali rokav,
- si čim pogosteje umivati roke, še zlasti po kašljanju in kihanju,
- po potrebi jemati zdravila za zniževanje telesne temperature.
Kapljice z virusom se širijo tudi do en meter okoli okuženega. Zato se je priporočljivo izogibati zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi (npr. avtobus, kino, čakalnice, nakupovalni centri …).
Virus gripe A (H1N1)v lahko zunaj človeškega telesa preživi različno dolgo – na trdih površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) pa od 8 do 12 ur. Tudi čas, ko se lahko okužimo z virusom, je odvisen od tega, na kakšni onesnaženi površini je virus. Okužimo se lahko v obdobju od 2 do 8 ur po tem, ko se je pojavil na trdi površini, ali le nekaj minut po tem, ko se je virus pojavil na mehki površini.
Bolnik je najbolj kužen na začetku bolezni. Kužnost se s trajanjem bolezni zmanjšuje in po sedmih dneh praviloma preneha. Manjši otroci in imunsko oslabljeni ljudje so kužni nekoliko dlje.
Kdaj k zdravniku
Odrasli naj takoj poiščejo zdravniško pomoč, če:
- dihajo s težavo, jih duši ali imajo hude bolečine v prsih,
- izkašljujejo gnoj ali krvavo sluz,
- ustnice postanejo modre ali vijoličasto obarvane,
- na vodo hodijo čedalje redkeje, urina je malo in je temne barve,
- postanejo omotični, počasni, zaspani, zmedeni, na vprašanja zmedeno odgovarjajo.
Otroke peljemo k zdravniku, če:
- težko dihajo že pri majhni telesni aktivnosti,
- hitro in neredno dihajo,
- imajo bolečine in piskanje pri dihanju,
- imajo temperaturo več kot 39 ºC,
- bruhajo več kot štiri ure ali pogosto bruhajo,
- imajo modre ali vijoličasto obarvane ustnice,
- imajo znake izsušitve: udrta možganska mečava (fontanela), omotičnost, redko uriniranje, malo urina,
- je prisotna zmedenost, zaspanost in neodzivnost.
Kako so na morebitno pandemijo pripravljene nekatere javne ustanove
Javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, šole in podobno, se ravnajo po priporočilih in navodilih Ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje zdravja.
Prim. mag. Stanislav Kajba, direktor Zdravstvenega doma Celje nam je povedal, da se na pandemijo nove gripe pripravljajo, že odkar je bil potrjen prvi primer te bolezni v Sloveniji. Takrat so ustanovili delovno skupino desetih strokovnjakov, ki se sestaja enkrat mesečno. Skupina natančno spremlja navodila, ki jih daje Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja. Skrbi za informiranje zdravstvenih delavcev, obolelih in svojcev obolelih. V avli in v čakalnicah zdravstvenega doma so pripravljeni letaki in plakati z navodili o higieni kašlja, umivanju rok in drugih preventivnih ukrepih. Bolnikom so na voljo tudi maske in razkužila za roke.
Virus gripe A (H1N1)v lahko zunaj človeškega telesa preživi različno dolgo – na trdih površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) pa od 8 do 12 ur.
Trenutno končujejo izdelavo pandemskega načrta. Okvirni načrt sicer obstaja že iz leta 2006, vendar ga je bilo zdaj treba razširiti. V pandemskem načrtu je zapisano, kako bo zdravstveni dom deloval pri morebitni pandemiji. V ZD Celje bo takrat obratovalo več ambulant, aktivirali bodo več zdravnikov in več medicinskih sester. Ločili bodo poti bolnikov, kar pomeni, da bodo omogočili posebne vhode in čakalnice za kužne bolnike. Obiskovalce zdravstvenega doma in zdravstvenih postaj Vojnik, Štore in Dobrna pa bodo tudi sproti obveščali o najnovejših ukrepih.
Prim. mag. Polonca Brcar, strokovni vodja Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL), je povedala, da so v ZDL pripravili svoj načrt delovanja, če bi se število obolelih močno povečalo in bodo ti potrebovali zdravniško oskrbo. Načrt so pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Inštitutom za varovanje zdravja in Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana. ZDL ima načrt usklajen z navodili nacionalne ravni in v sodelovanju z UKC Ljubljana. Organizacijo bodo prilagajali številu obolelih, načrtujejo ločene vhode, poti, čakalnice in ambulante za kužne bolnike. Prim. Brcarjeva je še povedala, da je virus nove gripe vsekakor med nami in da lahko pričakujemo širjenje. Boljše je, da so ustanove dobro pripravljene in da do epidemije konec koncev ne pride, kot pa da pripravljenosti ni in potem zavlada panika.
ZDL bolnike naproša, da ne hodijo na urgenco, temveč se obračajo na osebnega zdravnika po telefonu. Vse bolnike pozivajo tudi k strpnosti, saj se zdravnik ne more vedno oglasiti na telefon, še posebno če v tistem trenutku pregleduje drugega bolnika.
Pozanimali smo se tudi, kako so na morebitno pandemijo pripravljeni v velikem trgovskem podjetju.
Mercator je kot veliko podjetje zaradi svojega pomena pri preskrbi prebivalstva ter velikega števila zaposlenih pripravljen tudi na morebitno epidemijo nove gripe.
Ustanovili so akcijsko skupino, ki je pripravila načrt ukrepov in navodil za zaščito zaposlenih in kupcev ter načrt za poslovanje v razmerah pri morebitni epidemiji nove gripe. Še dodatno so okrepili nadzor nad izvajanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti živil.
Za zaposlene so pripravili dodatna navodila o preventivnih ukrepih, še posebno za zaposlene, ki imajo več stika z ljudmi in živili, saj zanje vedno veljajo navodila o ukrepih za preventivno delovanje proti kapljičnim okužbam, ki jih po potrebi še poostrijo. Vsi zaposleni na bolj izpostavljenih delovnih mestih so tudi pod stalnim nadzorom inšpekcijskih in zdravstvenih služb. Za blagajničarke in blagajnike veljajo navodila o posebno doslednem upoštevanju preventivnih ukrepov. Za vse zaposlene pa tudi sicer veljajo navodila, ki so jih še podrobneje opredelili, npr. naj ostanejo doma, če zbolijo oz. se slabo počutijo, prav tako, če za nalezljivo boleznijo zbolijo ožji družinski člani.
Za zdaj je oblika nove gripe blaga in trenutno še ne moremo govoriti o epidemiji oziroma pandemiji. Nekateri mislijo, da se zaradi celotne zadeve dviguje čisto preveč prahu, saj je v primerjavi s sezonsko gripo za zdaj število obolelih nizko. Tudi pri naši reviji ne želimo ustvarjati panike, mislimo pa, da je previdnost mati modrosti in da lahko dobra pripravljenost in znanje le koristita. Kot je povedala prim. Brcarjeva, je boljše, da smo dobro pripravljeni in do epidemije ne pride, kot da pripravljenosti ni in potem zavlada panika.
V zgodovini so se že pojavljale pandemije gripe. Najbolj znan je primer španske gripe, ki je v letih 1918 in 1919 pokosila življenja domnevno najmanj 40 milijonov ljudi. Tudi ta virus se je spomladi pojavil v zelo blagi obliki, do jeseni pa je mutiral do tako hude oblike, da so ljudje umirali tudi v nekaj urah. Poznamo še dva primera pandemij, in sicer azijsko gripo iz leta 1957 in hongkonško gripo iz leta 1968.
