V Sloveniji narašča število akutnih prehladnih obolenj, krožiti pa je začel tudi virus gripe. Med bolnimi je največ otrok in mladostnikov. Še vedno je pravi čas, da se proti gripi zaščitimo s cepljenjem, naravno odpornost pa krepimo z gibanjem in pestro prehrano.
Virus gripe podtipa A, ki je začel v zimskem času krožiti po Evropi in pri nas, je zajet v cepivu, ki ga letos uporabljamo za cepljenje proti gripi. Po ocenah epidemiologov in Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo ujemanje med cepivom, ki ga uporabljamo v letošnji sezoni, in zdaj krožečimi virusi gripe kar 98-odstotno. To pomeni za ljudi, ki se cepijo, zelo dobro zaščito pred gripo.
Cepljenje priporočamo zlasti starejšim, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici.
Cena cepljenja proti gripi je dvanajst evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato je za kronične bolnike, mlajše od 18 let in starejše od 65 let, cena cepljenja nižja in znaša sedem evrov. Zanesljiva zaščita pred okužbo nastopi od deset do štirinajst dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje. Le otroci, mlajši od devet let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Cepijo se lahko otroci od šestega meseca starosti.
Zaradi gripe v Sloveniji vsako leto zboli približno 60.000 ljudi. Okužba z virusom gripe lahko poslabša kakšno drugo, že prej prisotno bolezen.
Bolezenski znaki, ki opozarjajo na gripo, so visoka telesna temperatura, mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenski znaki drugih akutnih virusnih obolenj dihal oziroma viroz so zelo podobni, a blažje izraženi. Pri virusnih okužbah obisk pri zdravniku ni potreben.
Kadar so povzročitelji virusi, jemanje antibiotikov ne bo odpravilo bolezni. Če imamo vročino, nahod in kašljamo, ostanemo doma, počivamo, pijemo tople napitke in po potrebi jemljemo sredstva za zniževanje telesne temperature. Zdravnika morajo obiskati, kadar po več dneh visoke vročine ni izboljšanja ali če se splošno počutje močno poslabša.
Preprosti preventivni ukrepi, ki pripomorejo k preprečevanju razširjanja virusnih okužb
Koristno je, če pogosto prezračujemo zaprte prostore, upoštevamo higieno kašljanja in si skrbno umivamo roke. Če smo zdravi, poskrbimo za veliko gibanja na prostem. Tako otroci kot odrasli si naravno odpornost dvigujemo tudi s pestro prehrano, ki vsebuje sadje in zelenjavo. V vrtcih in šolah je priporočljivo intenzivno prezračevanje prostorov in mokro čiščenje tal ter predmetov, ki se jih se dotika veliko ljudi.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 30, februar 2009.
