Za gibanje telesa v območju težnosti je potrebna čvrsta opora – skelet. Omogoča nam, da tkiva ohranjajo obliko in položaj kljub delovanju težnosti, ščiti organe pred poškodbami, obenem pa služi kot prijemališče mišicam, ki s svojim krčenjem omogočajo gibanje.
Zgradba hrbtenice
O hrbtenici lahko rečemo, da je osrednji steber, ki nosi telo. Ima 33 ali 34 vretenc (število trtičnih vretenc je različno), od katerih jih je 24 med seboj povezanih gibljivo. Telesa vretenc so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami (diski), ki so zgrajene tako, da prenesejo velike obremenitve. Vretenca so povezana tudi prek sklepnih odrastkov, ki pa so ploski in slabo gibljivi, zaradi majhne površine pa ne prenesejo velikih obremenitev.
Hrbtenico dodatno okrepijo vezi in mišice. Loki vretenc tvorijo koščen kanal, v katerem je zaščitena hrbtenjača, del osrednjega živčevja. Živci, ki izhajajo iz nje, pa zapuščajo kanal skozi ovalne odprtine med vretenci.
Telesa vretenc in medvretenčne ploščice predstavljajo sprednji steber in nosijo 80 % obremenitve, 20 % obremenitev prevzame zadnji steber hrbtenice, ki ga sestavljajo loki vretenc s sklepnimi odrastki in sklepi.
Medvretenčna ploščica
Medvretenčna ploščica je sestavljena iz dveh delov: jedra, ki je napol tekoče, in zunanjega vezivnega obroča. Vlakna vezivnega obroča potekajo tako, da dobro prenašajo nateg in zasuk okrog osi. Jedro pa veže precej vode, tako da je v medvretenčni ploščici pozitiven pritisk. Oboje omogoča, da medvretenčna ploščica prenaša velike obremenitve, ki jim je izpostavljena. Te dosegajo pri dvigovanju bremen in teku tudi do desetkratnik teže telesa. Le nekaj manjše so obremenitve pri sedenju brez opore za ledveno hrbtenico. Hrbtenica je manj obremenjena pri stoji, sedenju ob opori za ledveno hrbtenico in še najmanj, kadar ležimo.
Pri dolgotrajnem sedenju poskrbimo za odmore. Večkrat vstanemo in se sprehodimo, še bolje pa je, če naredimo nekaj vaj za hrbtenico in ramena, pa tudi za roke in oči. Pisarniški stol naj daje primerno oporo zlasti ledvenemu delu hrbtenice. Zato na stolu sedimo čim bolj nazaj, stol pa naj ima čvrsto blazino naslonjala in nastavljivo višino.
Značilna oblika hrbtenice
Hrbtenica ima značilno obliko dvojnega S, ki se razvije s pokončno držo in hojo in ni prisotna pri novorojenčku. Vratni in ledveni del hrbtenice sta ukrivljena z izbočeno stranjo naprej, temu položaju pravimo lordoza. Ledveni in vratni del hrbtenice sta tudi najbolj gibljiva. Hrbtni in križni del hrbtenice sta ukrivljena z izbočeno stranjo nazaj, temu položaju pravimo kifoza.
Prav ledveni del hrbtenice je najbolj obremenjen zaradi pokončne drže. Da lahko hodimo pokončno, se mora v razvoju upogniti naprej, zaradi česar so vretenca v neugodnem položaju. Najpogosteje sta prizadeta 4. in 5. ledveno vretence in 1. križno. Pri vratnem delu hrbtenice je to 5., 6. in 7. vratno vretence. Spremembe na hrbtenici so zelo pogoste in se pojavijo po 20. letu starosti.
Razvoj degenerativnih sprememb hrbtenice
Povprečen prebivalec razvitega sveta vsak dan preživi pred zasloni računalnika, televizije ali telefona 8,5 ur.
Zaradi načina prehrane je medvretenčna ploščica precej ranljiva. Pri odraslem človeku nima svojih žil in njena prehrana je odvisna od potovanja molekul (difuzije). Kadar je medvretenčna ploščica dolgo enako obremenjena, je njena prehrana slaba, zaradi česar nastopijo spremembe v njeni zgradbi. Predvsem se zmanjša njena sposobnost vezave vode (nabrekanja), zaradi česar se zmanjša njena višina.
Ker se medvretenčna ploščica stanjša, se zoži prostor med vretencema in vezi postanejo ohlapnejše, s tem pa postane hrbtenica v tem delu bolj nestabilna. Težišče obračanja hrbtenice se pomakne nekoliko nazaj in mali sklepi postanejo bolj obremenjeni, zato se obrabijo. Razvijejo se kostni izrastki, najprej na sprednjem delu telesa vretenc, nato na zadnjem delu in na malih sklepih, kjer lahko pritiskajo na živce, ki izhajajo iz hrbtenjače skozi odprtine med vretenci. Tem spremembam pravimo tudi degenerativne spremembe hrbtenice.
Posledice degenerativnih sprememb hrbtenice
Posledice degenerativnih sprememb vratne hrbtenice so 
bolečine v zadnjem delu vratu z občutkom otrdelosti in škripanjem ob gibanju. Bolečina lahko izžareva navzdol v trapezasto mišico hrbta, navzgor v zatilje ali v roko.
Kadar je bolečina pretežno v ledvenem delu, govorimo o lumbalgiji ali lumbagu. Če pa bolečina seva vzdolž noge, govorimo o lumboishialgiji ali išiasu. Poleg bolečine se lahko pojavijo tudi mravljinci, zmanjšanje občutka za dotik, oslabelost nekaterih mišic.
Letna pogostost bolečin v hrbtu pri odraslih je okoli 30 %, od 70 do 80 % pa jih je imelo takšno bolečino vsaj enkrat v življenju. Bolečina ledvenega dela hrbtenice je sploh najpogostejša bolečina gibalnega sistema. V 9 primerih od 10 je takšna bolečina posledica degenerativnih sprememb.
Kaj povzroča spremembe
Najpogostejši vzroki za spremembe na hrbtenici so nepravilno dvigovanje in spuščanje bremen, nepravilne delovne navade in slaba drža.
Fizično delo lahko pomeni tveganje za okvaro hrbtenice, zlasti če je stalno, če zahteva nestabilen položaj telesa (kot je stegovanje) ali če se izvaja tako, da trup zavrtimo. Vendar pa se hrbtenica okvari tudi takrat, kadar dan za dnem sedimo v istem položaju za računalnikom. Skoraj vse vrste dela pa vključujejo določeno obliko ročnega premeščanja bremen, kot so njihovo dvigovanje, drža, prenašanje in odlaganje.
Za fizične delavce je na primer značilna okvara ledvenega dela hrbtenice. Vratna hrbtenica pa je pogosto okvarjena pri delavcih, ki držijo glavo sklonjeno naprej ali nazaj (npr. intelektualni poklici, delo z računalnikom, vozniki).
Kako ohranjamo in krepimo zdravje
Današnji način življenja je precej manj aktiven, kot je bil včasih, in pri ljudeh, ki veliko sedijo, je zdravje gibal dokazano slabše. Povedano drugače: ljudje z boljšo fizično kondicijo imajo manj težav s hrbtenico. Prav zaradi tega je redna telesna aktivnost tako pomembna. Na primer hoja oziroma nordijska hoja je v ta namen odlična.
Kadar moramo ročno premeščati bremena, pazimo, da jih, če se da, prilagodimo tako, da bodo lažja ali manjša in enostavna za prijetje, da jih porivamo namesto vlečemo, da, predvsem težkih bremen, ne dvigujemo s tal ali nad višino ramen.
Posledice degenerativnih sprememb vratne hrbtenice so bolečine v zadnjem delu vratu z občutkom otrdelosti in škripanjem ob gibanju. Bolečina lahko izžareva navzdol v trapezasto mišico hrbta, navzgor v zatilje ali v roko.
Pazimo tudi, kako dvigujemo bremena. Pogosto to storimo sključeni in zato predvsem na račun obremenitve hrbtenice. Pravilno pa je, da smo v hrbtenici čim bolj vzravnani in si pri dviganju pomagamo z mišicami nog, ki so najmočnejše v telesu. Dvigujemo enakomerno, brez sunkovitih gibov. Ne stegujemo se predaleč in ne sučemo telesa.
Kolikor se da, si delo organiziramo tako, da se delovne naloge med dnevom spreminjajo in da zmanjšamo potrebno pripogibanje ali sključeno držo. Pisarniški stol naj daje primerno oporo zlasti ledvenemu delu hrbtenice. Zato na stolu sedimo čim bolj nazaj, stol pa naj ima čvrsto blazino naslonjala in nastavljivo višino. Pri dolgotrajnem sedenju poskrbimo za odmore. Večkrat vstanemo in se sprehodimo, še bolje pa je, če naredimo nekaj vaj za hrbtenico in ramena, pa tudi za roke in oči. Na trgu je mogoče dobiti tudi stole z gibljivim sedežem, ki omogočajo sedenje, s katerim krepimo mišice hrbtenice in trebuha.
Ker hrbtenica nosi težo telesa, je pomembno, da je naša telesna teža primerna. Pri prehrani smo pozorni, da so vključena živila, ki vsebujejo veliko kalcija. Ne pozabimo tudi na vitamin D, ki je nujen za zdrave kosti – zanj potrebujemo sončne žarke. Saj veste – lep dan kliče!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 63, maj 2012.
