Ne, ne predstavljamo vam mamice z nogometno ekipo (in tremi rezervnimi igralci). Predstavljamo vam ožjo ekipo, ki je ustvarila in še ustvarja revijo Naša lekarna. Sestavlja jo šest mamic in en očka, ki imamo skupaj že trinajst otrok. Skupaj s še eno bodočo mamico imamo torej kar precej izkušenj z utrujenostjo in slabostmi v nosečnosti, zato pišemo o tem, kako smo se spopadali z nosečniškimi težavami v pričakovanju »uredniških otrok« naše revije.
»Noben prehranski dodatek ne pomaga, če te mož ne razume in ne prevzame vajeti doma, ko je tebi slabo ali si utrujena zaradi nosečnosti,« je poudarila Katja Krasko Štebljaj, mamica 3-letnega Lovra in 1-letnega Voranca, ki je urejala revijo od novembra 2009 do septembra 2010.
Zato najprej o tem, kako je utrujenost v nosečnosti žene Ane vplivala na življenje Jureta Pučka, vodje trženja revije in očka 16-mesečnega Tila. »Ana je imela na srečo zelo nenaporno nosečnost, praktično brez vsakršnih težav. Gotovo se lahko za to zahvaliva predvsem njeni vedno prešerno dobri volji in odlični fizični kondiciji, ki jo je vzdrževala tudi med nosečnostjo. Gibanje namreč da tisto dodatno energijo, ki naredi razliko med dobrim in slabšim počutjem, četudi so to le sprehodi v naravi. Toplo priporočam nosečniško telovadbo, kjer se srečujejo nosečnice in lahko delijo svoje izkušnje, težave in veselje z ostalimi sonosečkami. Poglejmo resnici v oči: oče otroka ne bo nikoli tako dober sogovornik kot druga nosečnica. Proti koncu nosečnosti so ji seveda določene stvari postajale težje, a sem modro upočasnil tempo in ga prilagodil njenemu. Priznam, da sem kar težko razumel dejstvo, da preprostih stvari ni zmogla. Mogoče takrat nisem bil dovolj empatičen in razumevajoč, a naj se mi šteje v plus, da sem take situacije obrnil na hec. Zelo sem se sicer trudil vživeti v njeno počutje, a kot moški pač težko razumeš, da nek manjši fizični napor zahteva ne samo ogromno truda, ampak še celo vmesni počitek – in to pri osebi, ki je še nekaj mesecev nazaj s tem istim fizičnim naporom opravila z lahkoto. Devet mesecev je ravno pravšnje obdobje, da se oba partnerja pripravita na življenje, ki ju čaka. Predlagam, da si ga ne zakomplicirata in naj ga maksimalno uživata, ker »komplicirani « del šele pride. Še to: nosečnost je stanje, in ne bolezen. Srečno vsem račkam!«
Tudi dr. Martina Brank, prva glavna urednica revije Naša lekarna, poudarja, da je nosečnost popolnoma normalno stanje. »Če je ženska zdrava, pravzaprav lahko vse aktivnosti opravlja normalno in prav nič ni treba komplicirati. Kolikor se še spomnim, sem sama imela jutranje slabosti le v zgodnji nosečnosti, dva tedna zapored. V službo sem se praktično do poroda vozila s kolesom. Vedno, ko sem se peljala mimo trgovine, sem si nujno morala kupiti tekoči jogurt v takrat še trikotnem tetrapaku in Coca-Colo. Zanimivo, saj ne prej ne kasneje nisem tega nikoli jedla in pila! Nekaj mesecev sem vsak dan hodila na bazen in eno uro plavala. Trener, ki je priganjal študente v sosednji progi, mi je kasneje povedal, da me je vedno dajal za zgled, češ da sem bila kot žoga, a kljub temu pogosto hitrejša od njih, predvsem pa vztrajna. Občasno sem jemala vitaminske pripravke, kaj drugega pa takrat niti niso priporočali,« se spominja Brankova, mama skoraj 18-letnega Klemna in 19-letnega Sebastjana.
Tudi mag. Vanje Badovinac, prve odgovorne urednice revije Naša lekarna, nosečnost ni preveč ovirala. »Pravzaprav sem imela v nosečnosti zelo malo ali skoraj nič težav. V zadnjem trimesečju me je bolel hrbet, predvsem zaradi dolgotrajnega sedenja v službi, a sem z vajami za nosečnice in občasno masažo težave uspešno premagovala. V prvem trimesečju sem sicer občasno občutila rahlo utrujenost, a se kaj dosti nisem mogla pritoževati. 
Na srečo nisem imela niti ene slabosti. Kot dolgoletna rekreativna športnica sem še konec četrtega meseca opravila lažjo gorsko kolesarsko turo, v petem mesecu sem še občasno tekla, seveda z nižjo intenzivnostjo kot pred nosečnostjo. Potem pa sem kolesarjenje in tek spremenila v dolge sprehode in nordijsko hojo. Aktivna sem ostala vse do poroda in to svetujem tudi vsem zdravim nosečnicam. Nosečnost je bila zame eno najlepših obdobij v življenju in ker nisem imela večjih težav, sem res uživala vsak dan. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi nekoliko zmanjšala stres na delovnem mestu, vendar mi je tudi to uspevalo bolje kot v času pred nosečnostjo. Seveda te v drugi polovici nosečnosti trebuh nekoliko ovira pri določenih aktivnostih, vendar če paziš na zdravo prehrano in gibanje, ni posebnih težav. Mogoče je še najtežje udobno spati. Pazila sem, da se nisem zredila več, kot je nujno za zdrav razvoj otroka, in to se mi zdi zelo pomembno za dobro počutje. K temu, da sem res lahko uživala v nosečnosti in skrbela za svoje in otrokovo dobro počutje, je ogromno pripomogel tudi moj partner, ki je v veliki meri prevzel gospodinjska opravila, me je razvajal in sploh skrbel, da sem se lahko posvečala sebi in otroku, ki sem ga nosila. Tudi danes, ko smo družina, odlično sodelujeva in si enakovredno porazdeliva skrb za otroka in gospodinjstvo; to se mi zdi zelo pomembno. « Vanja je v nosečnosti ves čas uživala prehransko dopolnilo, prilagojeno potrebam nosečnic v posameznem obdobju nosečnosti, in ker doji, s to prakso nadaljuje še danes. V drugem trimesečju je zaradi nizke vrednosti železa uživala tudi tablete železa in seveda napitke iz magnezija in kalcija. »Kalcij redno pijem še danes, saj sem imela po porodu boleče sklepe, a se stanje zdaj že izboljšuje, zagotovo tudi zahvaljujoč kalciju,« pravi Vanja, ki uživa sladke trenutke s skoraj 9-mesečnim Maticem.
Eva Esih Vrčkovnik, glavna urednica revije Naša lekarna od novembra 2008 do oktobra 2009 ter mama skoraj 2-letne Lejle in še ne enomesečnega Naceta, se spominja, da je bila na začetku obeh nosečnosti zelo zaspana. »V drugi me je mučila tudi rahla slabost, vendar na srečo brez bruhanja.« Vseeno je težave niso preveč ovirale pri vsakdanjih obveznostih. »Ves čas sem normalno hodila v službo, mogoče sem bila malo manj produktivna. Ko pa sem prišla domov, sem šla počivat. V prvi nosečnosti sem lahko to počela vsako popoldne, v drugi pa seveda precej manj, saj sem se popoldne ukvarjala s hčerko Lejlo, ki ob rojstvu bratca še ni dopolnila dveh let. Kolikor se je dalo, sem se še vedno rekreirala. V prvi nosečnosti sem tekla do petega meseca, potem sem tek zamenjala s hitro hojo. V drugi je bila moja rekreacija živahna hčerka. Proti slabostim sem se borila z manjšimi prigrizki, saj sem ugotovila, da se najbolje počutim, če želodec ni niti popolnoma prazen niti preveč poln. Pila sem veliko vode in enostavno upala, da slabost čim prej mine. V obeh nosečnosti sem jemala tudi ustrezne vitaminske dodatke.«
Vesna Sedmak Lojk, v. d. direktorja družbe Entrapharm, izdajatelja revije Naša lekarna, se spominja, da je bila v prvem trimesečju prve nosečnosti izjemno utrujena. »Nekajkrat sem lahko spala tudi 12 ur dnevno, pa je bilo ravno prav. 
Slabosti nisem čutila niti pri prvi niti pri drugi nosečnosti. Ves čas sem jemala folno kislino v največjem odmerku. Med nosečnostmi sem bila precej bolj čustveno občutljiva kot sicer. Vseeno pa nisem dovolila, da bi me to oviralo pri vsakdanjih obveznostih. Ljubim življenje in zelo cenim majhne pozitivne trenutke. Vsekakor naletimo v življenju na zelo težke situacije, vendar stalno negodovanje ne vodi nikamor. Je pa zanimivo, da so prišli trenutki, ko sem obsedela na kavču ter se zjokala kot otrok bodisi zaradi žalosti bodisi zaradi veselja. Pri obeh nosečnostih sem z veseljem hodila v službo do začetka porodniškega dopusta, vendar sem bila proti večeru zelo izčrpana. Pri premagovanju teh težav mi je bil najbolj v podporo pogovor z možem in njegova neizmerna pomoč pri obveznostih, prav tako pogovor s starši, prijatelji in sodelavci, s katerimi smo se pogosto nasmejali do solz. Pomagal je tudi moj pozitivizem ter zavedanje, da pravzaprav pričakujem otroka,« pravi Vesna, mama 6-letnega Jake in 4-letnega Matica.
Tudi sama (urednica revije sem od oktobra 2010, sicer pa mamica 10-letne Ele, 7-letnega Anžeta in 2-letnega Nejca) nisem imela večjih težav zaradi slabosti v nobeni od treh nosečnosti.
V prvi je bilo slabosti le za vzorec in vse do zadnjega dne sem bila polna energije. Res pa sem si lahko takrat privoščila več počitka, ki ga zagotovo potrebuje vsaka nosečnica. V drugi nosečnosti je bilo slabosti malce več, proti njim sem se borila predvsem s pitjem ogromnih količin vode z nekaj kapljicami limone. Tudi utrujena sem bila včasih tako, da bi šla sredi dneva domov spat. Tretjič je bilo še malo bolj naporno, a na srečo nisem imela kakih resnejših težav in delala sem skoraj do zadnjega dne. Pravzaprav sem med pisanjem zadnjega prispevka pred porodom že čutila popadke in res še istega dne rodila. Poleg optimizma in neznanskega veselja v pričakovanju vsakega od svojih treh krasnih otrok mi je bila (in je še) neprecenljiva pomoč njihovega čudovitega očeta in mojih zlatih staršev.
Kot ste verjetno že sami našteli, imamo pri reviji Naša lekarna trinajst »uredniških otrok«. Vsi z velikim veseljem in radovednostjo pričakujemo štirinajstega, prvega otroka naše sodelavke Mojce Esih Lah, vodje projektov v družbi Entrapharm. »Moja nosečnost se je začela z manjšimi težavami, ki so jih nadgradile še večerne slabosti. Skozi vso nosečnost sem imela izredno veliko energije, utrujenost pa je vedno večja sedaj, ko se bliža čas poroda,« pravi Mojca. Marsikateri ženski bi njene težave precej upočasnile tempo, a Mojca se ni pustila. »Na začetku nosečnosti me je diagnoza ginekologa za kratek čas obdržala doma, a ker sem pridno ubogala njegova navodila, sem bila hitro spet v starem ritmu. Prepovedani so mi sicer večji napori, denimo dvigovanje težjih stvari, vendar to ne vpliva bistveno na nadaljevanje mojega prejšnjega življenjskega tempa. Vpliva pa na mojega moža, ki je moral prevzeti več opravil doma.« Tudi Mojca je najlažje premagovala slabosti s pogostimi prigrizki, ki so ji pomagali skozi prve tri mesece nosečnosti. Proti utrujenosti preizkuša zelo star recept: več počiva, sicer pa ves čas nosečnosti jemlje isto prehransko dopolnilo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 56, oktober 2011.
