Čudežni viri energije in mladosti, čarobne paličice zdravja in krona lepega videza. Vse to so presežniki, ki jih danes pogosto pripisujemo delovanju antioksidantov na naše telo. Poglejmo si, kaj moramo vedeti, da se bomo tem idealom čim bolj približali.
Antioksidanti so snovi, ki upočasnjujejo ali preprečujejo t. i. oksidativne poškodbe, na primer poškodbe celičnih membran, encimov in dednega materiala, ki jih v telesu ves čas našega življenja povzročajo radikali. Med najpomembnejšimi antioksidanti, ki so naravno prisotni v telesu, sta zagotovo najbolj poznana glutation in koencim Q. Med antioksidanti, ki jih v telo vnašamo s hrano, pa moramo izpostaviti zlasti flavonoide in fenolne kisline, karotenoide ter vitamina C in E.
Kisik pomaga, dokler ...
O antioksidantih si težko ustvarimo pravo sliko, če ne razložimo tudi njihove povezave s kisikom, ki je glavni oksidant v našem telesu. Kisik omogoča celično dihanje in celicam daje energijo. Oksidativni procesi se burno odvijajo tudi, ko se naš imunski sistem brani pred boleznimi. Oksidativne poškodbe so tako del normalnega življenjskega cikla, vendar so v zdravem telesu uravnotežene z delovanjem antioksidativnih obrambnih mehanizmov, ki preprečujejo oziroma popravljajo škodljive učinke oksidantov. Oksidativni stres je najpogosteje posledica zmanjšanega vnosa antioksidantov s hrano ter čezmernega nastajanja radikalov zaradi fizičnega ali psihičnega stresa.
Kadar pa oksidativne poškodbe presežejo zmogljivost antioksidativnega sistema, oksidativne reakcije uidejo nadzoru, pravimo, da nastane oksidativni stres. Te razmere so najpogosteje posledica zmanjšanega vnosa antioksidantov s hrano ter čezmernega nastajanja radikalov zaradi fizičnega ali psihičnega stresa. Danes vemo, da vodi kronični oksidativni stres do prezgodnjega staranja organizma oziroma do najpogostejših bolezni sodobnega časa.
Namesto prehranskih dopolnil raje zdrava prehrana
Zagotovo se že sprašujete, če se lahko tudi sami aktivno vključite v to (anti)oksidativno dogajanje. Seveda, k vzdrževanju oziroma ponovnemu pridobivanju zdravja lahko sami največ prispevamo z zdravim načinom življenja. Pri tem je pomembna redna zmerna aktivnost telesa, s katero vzdržujemo svojo kondicijo, potrebna je prava mera pozitivne osebne naravnanosti, s katero se spopadamo z izzivi in obveznostmi vsakdanjosti, veliko vlogo pa ima tudi prehranjevanje. Danes vemo, da lahko z zdravo prehrano, v kateri so antioksidanti zastopani stalno in v zadostnih količinah, zmanjšamo tveganja za razvoj rakavih, srčno-žilnih in vnetnih bolezni. Zato čim prej poskrbite, da boste na svojih krožnikih povečali količine sadja in zelenjave.
Stres za organizem predstavljajo tako vnetni procesi, ki spremljajo bolezni, kot pretiravanje s športnimi aktivnostmi ali hrano.
Kot sinonim za antioksidante se danes prepogosto pojavljajo prehranska dopolnila, ki jih imamo na voljo že skoraj v neskončni vrsti. Zavedati se moramo, da zdravega načina prehranjevanja ne smemo in ne moremo nadomestiti z jemanjem izoliranih antioksidativnih spojin. Če že, naj bo uporaba prehranskih dopolnil omejena na (bolezenska) stanja, ko telesu ne moremo zagotoviti raznovrstne in uravnotežene prehrane. Pri tem naj imajo prednost kombinacije antioksidantov v majhnih odmerkih in ne posamezni antioksidanti v velikih odmerkih.
Viri posameznih skupin antioksidantov
Flavonoidi so najbolj zastopani v sadju in zelenjavi intenzivnih barv (borovnice, citrusi, češnje, brokoli, paradižnik, špinača) ter na primer v zelenem čaju in rdečem vinu. Fenolne kisline najdemo v temni čokoladi, kavi, jabolkih in pšeničnih otrobih. Karotenoidov je veliko v bučah, korenju, koruzi, papriki, mangu, marelicah in pomarančah. Najbogatejši viri vitamina C so limona, kivi, ribez in šipek, vitamina E pa oreški (arašidi, mandlji), rastlinska olja (olje pšeničnih kalčkov, sončnično olje) ter sončnična semena. K vnosu ustrezne količine antioksidantov lahko prispevamo tudi z zmernim uživanjem kave, zelenega čaja, rdečega vina in temne čokolade.
