Ko je Victoria Boutenko, strokovnjakinja za presno in zdravo hrano, zmešala glavo zelene solate in pest sladkega sadja, dodala vodo in na drobno pretlačila vse skupaj v mešalniku, jo je rezultat presenetil. Odkrila je okusen način, kako v telo preprosto in z okusnim napitkom vnesti več zelenih delov rastlin, na katere v naši prehrani pogosto pozabimo. Odkrila je tako imenovani »zeleni smuti«.
Naša prehrana je bogata z makrohranili, to so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Vendar pa pogosto pozabljamo na pomen mikrohranil za naše dobre počutje, zdravje in krepitev imunosti. Telesu tako pogosto primanjkuje vitaminov, mineralov, esencialnih maščobnih kislin, aminokislin in drugih mikrohranil, ki pa jih lahko v telo enostavno vnesemo z zelenimi smutiji.
Zmleto lažje prebavimo
Zeleni smutiji so se v sodobni prehrani uveljavili prav zaradi njihovih hranilnih snovi (mikrohranil), ki jih najdemo predvsem v zelenih delih rastlin – listih, plodovih oziroma sadežih. Te hranilne snovi organizem potrebuje pri preprečevanju bolezni in degenerativnih procesov, za krepitev, dolgotrajno zdravje in duševno vitalnost.
S finim mletjem zelenja in sadja hranljive snovi v zelenem smutiju ohranimo v najboljši kakovosti, v takšni obliki pa lažje prehajajo iz tankega črevesja v kri, s tem pa razbremenimo želodec in črevo, se izognemo bolečinam v trebuhu, napenjanju in driski.
Kako pripraviti zeleni smuti
Za pripravo zelenih smutijev vedno uporabimo sveže, zrelo sadje in zelenje, ki ga olupimo, operemo in nasekljamo ali narežemo na manjše koščke ter skupaj z vodo pripravimo v mešalniku. Jeseni in pozimi so za zelene smutije kot nalašč listi pese, listi korenja, zelena, listi koriandra, cikorija, ohrovt, različne solate, listi buče, listi redkve, blitva, špinača in peteršilj.
V zelenih delih rastlin je še posebej veliko Vitamina C. Z njim so še posebej bogata divja zelišča, kot so koprive (ki vsebujejo dvakrat več vitamina C kot limone), lopatica in regačica.
Zeleni smuti je sestavljen iz 50 odstotkov sadežev oziroma plodov (sadja) in 50 odstotkov zelenja. Seveda to ni strogo pravilo, razmerje prilagodimo okusu. A vendarle naj v zelenem smutijo vseeno ostane dobršen del zelenja, drugače smuti pač ne bo več zelen, temveč le povsem navaden sadni smuti. Predvsem ko se začnemo navajati na zelene smutije, bo večji delež sadja vsekakor dobrodošel za privajanje na okus. Ko pa se navadimo na okus, pa postopoma zmanjšujmo delež sadja in vanj zmešajmo raje več zdravega zelenja. Vodo pa dodajamo po občutku in glede na željo po gostoti.
Nekaj zdravih receptov za zelene smutije
Sestavine zrežite na manjše kose in jih v mešalniku z nekaj vode meljite tako dolgo, da dobite gladek napitek, poln zdravja.
- 1 jabolko, 1 banana, 5-6 listov kodrolistnatega ohrovta, voda
- 1 šopek peteršilja, 1 olupljena kumara, 1 jabolko, 1 banana, voda
- 1 zrela banana, 2 sladki jabolki, 2 pesti mlade špinače, 4 listi kolerabe, zelenje enega korenčka, voda
- 1/2 avokada, 1 limona, 1 pest špinače, 4 stebla stebelne zelene, voda
- 2 mandarini (olupljeni), 2 lista črnega ohrovta, 1 pest špinače, 3 datlji brez koščic (namočeni), 1 cm ingverja (neolupljenega), 1 ščepec zmletega kardamona, voda
- 1 skodelica jagodičevja (lahko zamrznjenega), 2 skodelici špinače, voda, 0,5 cm sveže korenine ingverja
- 4 skodelice portulaka, 2 skodelici kislic, sok polovice limone, 2 hruški, voda
