Strokovni izraz za povišan arterijski tlak je hipertenzija. Pomeni tisto vrednost krvnega tlaka, pri kateri je povečana verjetnost škodljivih učinkov na t. i. tarčne organe, predvsem na srčno-žilni sistem. Hipertenzivna srčna okvara je lahko vzrok za različne motnje srčnega ritma (aritmije). Zato je v boju proti aritmijam zelo pomembno vzdrževati čim bolje urejen krvni tlak.
Aritmija je vsak srčni ritem, ki se razlikuje od normalnega (sinusnega) ritma s frekvenco 60 do 99 utripov na minuto. Srčni ritem s frekvenco 100 utripov na minuto ali več imenujemo tahikardija. Bradikardija pomeni srčni ritem s frekvenco pod 60 utripov na minuto. Visok tlak sčasoma spremeni srčne strukture. Pride do povečanja predvsem obeh preddvorov (atrijev) srca, kar ima za posledico različne aritmije, končno pa vztrajno atrijsko fibrilacijo (preddvorno migetanje). Gre za najpogostejšo motnjo srčnega ritma, ki se pri nekaterih bolnikih pojavlja v napadih nerednega in običajno tudi hitrega bitja srca. Pri nekaterih ljudeh pa se ta motnja, ko se pojavi, ne prekine več. Pogostost aritmije s starostjo narašča.
Nekaj koristnih nasvetov:
- Preden začnete uporabljati novi merilnik, ga odnesite k svojemu zdravniku, tako da boste primerjali njegovo natančnost z merilnikom v ordinaciji. Zdravstveno osebje naj preveri, ali znate merilnik pravilno uporabljati.
- Krvni tlak si prvič izmerite zjutraj, 30 minut po tistem, ko ste vstali, in še preden vzamete zdravila. Izmerite ga po opravljeni jutranji potrebi, pred zajtrkom. Drugo meritev opravite zvečer. Pol ure pred meritvijo ne pijte kave ali alkohola in ne kadite. Dobro je vedeti, da se vrednosti krvnega tlaka preko dneva spreminjajo. Zjutraj so nekoliko višje.
- Krvni tlak si merite vsak dan približno ob isti uri.
- Merite ga vedno na isti nadlahti. Nadlahet z manšeto mora biti sproščena, naslonjena na mizo in v višini srca. Manšeta mora biti direktno na koži, in ne preko oblačil. Manšeta mora biti pritrjena toliko, da bo pod njo prostora za še en prst.
- Med merjenjem krvnega tlaka ne govorite. Natančnost meritve preverite tako, da si po dveh minutah ponovno izmerite krvni tlak. Če se meritvi zelo razlikujeta, ga izmerite še tretjič.
- Pomembno je, da si ob meritvi natančno zapišete čas in datum meritve, sistolični in diastolični tlak, srčno frekvenco.
Tveganje za bolezni srca in ožilja narašča z višanjem vrednosti krvnega tlaka. V slovenskih smernicah za obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo je optimalni krvni tlak tisti, pri katerem je vrednost sistoličnega krvnega tlaka nižja od 120 mm Hg, vrednost diastoličnega krvnega tlaka pa nižja od 80 mm Hg. Normalni krvni tlak pomeni, da je sistolični krvni tlak v območju 120–129 mm Hg in diastolični krvni tlak v okviru vrednosti 80–84 mm Hg.
Hipertenzija pomeni tlak, ki je enak ali višji od sistoličnega tlaka 140 mm Hg in enak ali višji od vrednosti diastoličnega tlaka 90 mm Hg (glej tabelo). Če imate sladkorno bolezen, kronično ledvično bolezen ali bolezen kardiovaskularnega sistema, je vaš ciljni krvni tlak nižji kot pri ostalih.
Glede na vzrok delimo hipertenzijo na primarno in sekundarno. Primarna hipertenzija pomeni, da ne moremo ugotoviti vzroka za povišan krvni tlak. Pri sekundarni hipertenziji je vzrok znan in ob zdravljenju le-tega bo praviloma prišlo do normalizacije krvnega tlaka. Primarna hipertenzija je veliko pogostejša, saj jo ima kar 95 odstotkov bolnikov s povišanim krvnim tlakom, sekundarna pa predstavlja le 5 odstotkov.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja lahko 2500 do 4500 vseh smrti v Sloveniji vsako leto pripišemo hipertenziji. Visok krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, ishemične bolezni srca, periferne arterijske okluzivne bolezni, srčne in ledvične odpovedi. Umrljivost zaradi bolezni, ki so povezane z visokim krvnim tlakom, je najvišja v regijah Murska Sobota, Celje, Novo mesto in Nova Gorica. Primerjave z razvitimi državami kažejo, da bi lahko znižali smrtnost zaradi bolezni, pri katerih je eden od vzrokov nastanka tudi visok krvni tlak. Če sistolični tlak znižamo za 2 mmHg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za 10 odstotkov.
Pravilno izmerjen tlak je osnova za diagnozo. Zgodnja diagnoza močno zmanjša verjetnost zapletov in na ta način lahko bolnik enostavno in učinkovito izboljša potek svoje bolezni.
Merjenje krvnega tlaka doma ima veliko prednosti. Meritev poteka v okolju, ki ga je bolnik vajen. Na ta način se izognemo t. i. hipertenziji bele halje, kar pomeni, da je izmerjena vrednost tlaka v ambulanti zdravnika lažno višja. Doma je krvni tlak običajno nekoliko nižji kot v ordinaciji pri zdravniku, in sicer za približno 5 mmHg.
Najprej je treba bolnika naučiti pravilnega merjenja in izbrati zanj primeren merilnik. Merilnike za merjenje krvnega tlaka doma lahko kupite v lekarni, v trgovinah z zdravstveno opremo, prek spleta. Vsi merilniki so sestavljeni iz enakih osnovnih delov: napihljive manšete, lestvice oz. zaslona za odčitke, nekateri imajo zraven tudi stetoskop. Za spremljanje krvnega tlaka doma obstajata dve vrsti merilnikov: ročni in digitalni.
Preden začnete uporabljati novi merilnik, ga odnesite k svojemu zdravniku, tako da boste primerjali njegovo natančnost z merilnikom v ordinaciji. O pravilni uporabi merilnika, njegovih funkcijah in lastnostih se lahko pogovorite z zdravnikom ali medicinsko sestro.
S pomočjo enostavnih meritev tlaka se ugotavlja, ali so predpisana zdravila in spremenjen življenjski slog učinkovita. Če bolnik krvni tlak redno spremlja doma, dobi pomembne podatke tudi v času med dvema kontrolama pri zdravniku. S tem svojemu zdravniku močno olajša odločitev o nadaljnjem zdravljenju hipertenzije, npr. o zamenjavi ali o prilagoditvi odmerkov zdravil.
Merjenje krvnega tlaka doma je pomemben del obravnave hipertenzije. Različne študije so dokazale, da je zaradi spremljanja krvnega tlaka doma nadzor bolezni boljši, doseganje ciljnih vrednosti pa uspešnejše. Dolgoročno se zmanjša tveganje za zaplete povišanega krvnega tlaka. Spremljanje krvnega tlaka doma pa ne sme biti zamenjava za kontrolo krvnega tlaka pri vašem zdravniku.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 57, november 2011.
