Mag. Borut Ambrožič ml. je magister pravnih znanosti in znanosti o okolju. Svojo akademsko pot nadaljuje na doktorskem študiju s področja proučevanja zgodovine poklicnih bolezni v Sloveniji. Je avtor različnih strokovnih člankov na temo varstva okolja, družbene odgovornosti, delovnega prava in socialne varnosti, področja davkov in financ in pacientovih pravic. Deloval je kot gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Univerzumu Minerva v Mariboru in kot honorarni predavatelj na dobi v Mariboru. Je ustanovitelj Komisije za mladinska vprašanja v Mestni četrti Center v Mariboru in četrtni svetnik. Trenutno je zaposlen kot vodja trženja in projektov v Umetnostni galeriji v Mariboru. Leta 2009 ga je vlada RS imenovala za zastopnika pacientovih pravic v Mariboru.
Splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine se odražajo tudi na področju zdravstvenega varstva. Ta odraz v Sloveniji predstavlja Zakon o pacientovih pravicah, ki uvaja institut zastopnika pacientovih pravic, hkrati pa taksativno našteva vseh 14 pacientovih pravic in dolžnosti, ki jih ima vsak med nami v vlogi pacienta/pacientke, in postopke za njihovo uveljavitev.
Zdravje je človekova pravica, ki je zapisana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Zakon o pacientovih pravicah je sad večletnega prizadevanja za izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic vsakega, ki se znajde v vlogi pacienta. Namen tega zakona je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo za vsakega posameznika. Poznavanje pravic, ki jih imamo kot pacienti, prispeva k večji kakovosti zdravstvene oskrbe in posledično k zadovoljstvu in zdravju vsakega posameznika.
V Sloveniji je 12 zastopnikov pacientovih pravic
V Republiki Sloveniji deluje 12 zastopnikov oziroma zastopnic, vsak na področju, ki je v administrativni pristojnosti posamezne območne enote Zavoda za zdravstveno varstvo RS, ki po predmetnem zakonu zagotavlja materialne pogoje za njihovo delovanje zastopnikov/zastopnic. Leto po uveljavitvi tega zakona je Vlada Republike Slovenije imenovala vseh 12 zastopnikov oziroma zastopnic in do konca leta 2009 zagotovila pokritost cele Slovenije z novim institutom v sistemu zdravstvenega varstva – Zastopnikom pacientovih pravic. Način uresničevanja pravic pacientov in varovanja posameznega uporabnika zdravstvenih storitev, ki so mu kršene pravice, pa je naloga zastopnikov oziroma zastopnic.
Poznavanje pravic, ki jih imamo kot pacienti, prispeva k večji kakovosti zdravstvene oskrbe in posledično k zadovoljstvu in zdravju vsakega posameznika. Pacient se lahko kadarkoli obrne na enega od zastopnikov oziroma zastopnic pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah.
Pacient1 se lahko kadarkoli obrne na enega od zastopnikov oziroma zastopnic pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah.
Po določilih tega zakona lahko zastopnik pacientovih pravic pacientu daje osnovne informacije ter nudi strokovno pomoč in konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Svetovanje, pomoč in zastopanje na podlagi pooblastila pacienta je s strani zastopnika pacientovih pravic brezplačno ter zaupno.
Pomembno je upoštevanje rokov za podajanje pritožbe, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah: 15 dni v primeru kršitve pravice s strani zdravstvenega osebja in 30 dni s strani zdravnika. Sicer pa zakon določa, da mora vsak izvajalec zdravstvenih storitev določiti osebo, pristojno za pritožbe, kjer lahko pacient ustno ali pisno poda svojo pritožbo. To mora izvajalec tudi označiti oziroma izobesiti na vidnem mestu.
Maribor – dvojno varovanje pacientovih pravic
Mesto Maribor je »unicum« v slovenskem zdravstvenem prostoru, saj kot edino mesto v Sloveniji pokriva področje pacientovih pravic tako na lokalnem kot tudi nacionalnem nivoju. K tej edinstvenosti je prispeval institut varuha bolnikovih pravic, ki je posredno pomembno vplival tudi na odločitev o nacionalni pokritosti s sorodnim institutom, zastopnikom pacientovih pravic. Pomembno je poudariti tudi to, da zakon o pacientovih pravicah ne ukinja instituta varuha bolnikovih pravic v Mariboru. Po začetnih razglabljanjih, ali naj varuh bolnikovih pravic deluje v sklopu urada varuha človekovih pravic, je obveljalo, da je varuh bolnikovih pravic ostal samostojna institucija na ravni lokalne organiziranosti v Mestni občini Maribor. O njegovem obstoju in delovanju bo tudi v bodoče odločal mestni svet.
Medčloveški odnosi so čudoviti, a zapleteni. Navadno jih zapletamo in razpletamo z lahkoto, ko pa se znajdemo v kolesju zakonodaje, se prav hitro lahko počutimo nemočne, celo izigrane. Takrat je vsaka pomoč dobrodošla. Zato so nam na voljo zastopniki pacientovih pravic, ki nam s poznavanjem medicinske stroke in prava na eni strani, in z moralno držo na drugi, ponujajo trdno oporo v trenutkih, ko se počutimo nemočne.
Varuha bolnikovih pravic imenuje mestni svet Mestne občine Maribor, za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja. Pobudo za začetek postopka pri varuhu bolnikovih pravic lahko da vsak, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo javnega zdravstvenega zavoda ali koncesionarja kršene pravice. Delokrog varuha bolnikovih pravic zajema obravnavanje pritožb bolnikov zoper potek in posledice zdravljenja ter zaradi neprimernega ali nevljudnega odnosa zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih ali pri koncesionarjih. Varuh bolnikovih pravic lahko prav tako javnim zdravstvenim zavodom ali koncesionarjem naslovi predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki jih ti obravnavajo in nanje odgovarjajo. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen. Za varuha bolnikovih pravic je na podlagi javne objave lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, uživa v okolju moralni in strokovni ugled in ni zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju oziroma ni koncesionar.
Postopek pri varuhu bolnikovih pravic je zaupen, neformalen in za stranke brezplačen. Sedež varuha bolnikovih pravic je v Mariboru. Pravno podlago za delovanje varuha bolnikovih pravic daje Sklep o ustanovitvi varuha bolnikovih pravic in njegovih pristojnostih in Poslovnik o delu varuha bolnikovih pravic v Mestni občini Maribor.
V osmih letih delovanja varuhinje bolnikovih pravic je varuhinja Magda Žezlina obravnavala skupaj 5184 zadev bolnikov. V začetku leta jo je nadomestil France Prosnik, mag. klin. psihologije. Kontakt:
Varuh bolnikovih pravic
Ulica heroja Tomšiča 2
2000 Maribor
tel.: (02) 228 22 23, (02) 220 16 34
e-pošta: varuh.bp-mb@maribor.si
Pristojnosti zastopnika pacientovih pravic:
• da pacientu na primeren način svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem ter kadar so te kršene,
• da poda konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve,
• da ponudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po ZPacP,
• da za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev,
• da pacienta napoti k pristojni pravni ali fizični osebi ali na pristojni državni organ,
• da v okviru pooblastila s strani pacienta vlaga pravna sredstva in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu ter v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora.
Zastopnik – oseba z moralnim in strokovnim ugledom
Zastopnike pacientovih pravic na podlagi javnega razpisa za dobo petih let imenuje minister za zdravje. Na zastopnika pacientovih pravic se lahko obrne vsak, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo javnega zdravstvenega zavoda ali koncesionarja kršene njegove pravice2.
Za zastopnika pacientovih pravic je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, uživa v okolju moralni in strokovni ugled in ni zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju oziroma ni koncesionar. Delokrog zastopnika pacientovih pravic zajema: dajanje osnovnih informacij, nudenje strokovne pomoči in dajanje konkretnih usmeritev tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Zastopnik pa lahko tudi neformalno posreduje za hitro odpravljanje manjših kršitev. Po podatkih Državnega poročila o stanju na področju varstva pacientovih pravic smo v letu 2009 vsi zastopniki in zastopnice obravnavali približno 2000 primerov.
V mnogih obravnavanih primerih gre za odnos med pričakovanji posameznika – pacienta na eni strani in možnostmi uresničitve teh pričakovanj na drugi strani. Gre za večen tripartitni odnos med izvajalcem zdravstvenih storitev, sistemom zdravstvenega zavarovanja in koristnikom zdravstvenih storitev. Seveda noben odnos ni idealen, zato prihaja do kratkih stikov, ki jih želi Zakon o pacientovih pravicah omejiti oziroma razrešiti s pomočjo instituta zastopnika pacientovih pravic. Še naprej pa ostaja osnovno vodilo: morebitno nastalo konfliktno situacijo razrešiti tam, kjer je nastala, in nato poiskati pomoč.
2 Vsak, ki neposredno med zdravstveno oskrbo izrazi nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oz. zdravstvenega sodelavca.
1 Po Slovenskem medicinskem e-slovarju je pacient »oseba, ki je deležna zdravstvene nege, oskrbe oziroma obravnave«.