Ena največjih težav pri zdravljenju in obravnavi kroničnih bolezni je zavzetost bolnika za zdravljenje. Kako to doseči, če bolezen, s katero se bolnik spopada, poteka tiho, brez vidnih simptomov oziroma težav? In kako doseči zavzetost bolnika, če se spoprijema s težavnim načinom jemanja, ki zahteva njegovo pozornost in resnost? Bolezen sodobnega časa, tudi zaradi staranja populacije, kjer je sodelovanje bolnika pri jemanju predpisanih zdravil ključnega pomena za uspeh, je osteoporoza. Glede na to, da oktobra zaznamujemo tudi svetovni dan osteoporoze, je vredno opozoriti na določena dejstva o tej bolezni.
Osteoporoza je kronična bolezen kosti
Zanjo sta značilni zmanjšanje mineralne kostne gostote in posledično krhkost kosti. Pogosteje prizadene ženske v pomenopavzi, po 65. letu starosti, in praviloma boli šele takrat, ko se pojavijo zlomi. Zlomi so navadno prvi resni pokazatelj bolezni. Zato ne preseneča dejstvo, da o osteoporozi pogosto govorimo kot o »tihi bolezni«, saj se kljub vse večji ozaveščenosti bolnikov in vloženemu trudu strokovnjakov število na novo odkritih primerov bolezni nenehno zvišuje. Domnevajo, da za osteoporozo zboli vsaka tretja ženska po 50. letu starosti.
Zdravljenje osteoporoze
Cilj zdravljenja osteoporoze je v zgodnjem odkrivanju in preprečevanju zlomov. Med najpogostejše osteoporotične zlome, ki so pogosto prvi resni zaplet bolezni, so vertebralni oziroma vretenčni zlomi, ki se najpogosteje pojavijo v ledvenem ali prsnem delu hrbtenice, bolečina, ki spremlja zlom, pa je pogosto lahko edini vzrok, da bolnica obišče svojega zdravnika. Med pogostejše zlome spadajo zlomi zapestja, gotovo pa je najzahtevnejši in najnevarnejši zlom kolka.
Cilj zdravljenja osteoporoze je v zgodnjem odkrivanju in preprečevanju zlomov.
Zdravljenje osteoporoze predpiše splošni zdravnik na podlagi rezultata meritve mineralne kostne gostote, ki ga ob sumu na osteoporozo opravijo v za to usposobljenih centrih. Za zdravljenje osteoporoze danes lahko izbiramo med pestrim izborom učinkovitih zdravil. Odločitev za vrsto in način zdravljenja je odvisna od več dejavnikov, med drugim tudi starosti bolnice. Med razpoložljivimi zdravili na tržišču imamo gotovo največ izkušenj z zaviralci kostne resorbcije (bisfosfonati), ki so na tržišču že desetletje in zato tudi med najpogosteje predpisanimi zdravili za zdravljenje osteoporoze. Prednost bisfosfonatov je tudi v tem, da se med njimi lahko izbira med peroralno ali intravensko obliko.
Bisfosfonati so učinkovita zdravila, ki od bolnice zahtevajo več zavzetosti in nekoliko prilagajanja, saj se jemljejo vedno zjutraj na tešče, s kozarcem vode in v sedečem ali stoječem položaju, v katerem morajo vztrajati vsaj pol ure. Izkušnje so pokazale, da je zdravljenje uspešnejše, če je jemanje zdravil preprosto, saj le tako zagotovimo dosledno sodelovanje bolnikov, ki je za uspeh zdravljenja ključnega pomena. V zadnjih nekaj letih se je tudi režim odmerjanja bisfosfonatov prilagodil potrebam bolnikov in od nekoč zahtevnega dnevnega zauživanja tablet so bolnikom danes na voljo novejša zdravila, ki omogočajo zauživanje tablet le enkrat tedensko ali celo enkrat mesečno.
Med novejšimi bisfosfonati velja omeniti ibandronsko kislino, ki je na tržišču v obliki enkratmesečne tablete ali kratke injekcije z aplikacijo vsake tri mesece. V dveh letih, kar je zdravilo na voljo, se je pri številnih bolnikih izkazalo kot učinkovita možnost zdravljenja osteoporoze. Kljub začetni bojazni, da bi bolnice na zdravilo pozabljale, se je enkratmesečni način jemanja izkazal za bolnicam prijazno in preprosto zdravljenje, pri katerem sodelovanje bolnic ni vprašljivo. Za vsak primer se lahko bolnice, ki jim je bilo predpisano zdravilo v obliki enkratmesečne tablete, odločijo za prejemanje brezplačnega opomnika, ki ga izvaja Zveza društev za osteoporozo Slovenije.
Tako kot pri vseh boleznih seveda tudi pri osteoporozi ostaja pravilo, da se posameznik oziroma posameznica o najprimernejši terapiji posvetuje s svojim zdravnikom, ki mu na osnovi zdravstvenih potreb in tudi življenjskih navad predpiše najustreznejše zdravilo.
K dobremu sodelovanju bolnika pri zdravljenju lahko pripomoreta oba, tako zdravnik kot bolnik. Pri osteoporozi bolnice pogosto ne razumejo pomena zdravljenja, saj so zanje simptomi osteoporoze v začetnih fazah oziroma do pojava prvega zloma nezaznavni in nemoteči in tako pogosto ne vidijo prave koristi ali izboljšanja. Če pri bolnici sočasno z jemanjem zdravil prihaja do draženja prebavil in jemanje zahteva poseben režim, je motivacija bolnic ogrožena. Zato je pomembno, da zdravnik pomaga bolnici razumeti cilje zdravljenja. Tako lahko tudi s pogovorom o zdravilih, njihovih prednostih in morebitnih neželenih učinkih izboljšamo sodelovanje in redno jemanje zdravil.
Kateri so ključni dejavniki tveganja za osteoporozo
- Osteoporoza ali zlom kolka pri manjšem padcu ali zdrsu pri ožjih družinskih članih
- Zlom kosti pri manjšem padcu ali zdrsu
- Dolgotrajnejše jemanje nekaterih zdravil, na primer glukokortikodidi
- Nekatere kronične bolezni, na primer revmatoidni artritis, bolezni ščitnice, kronična ledvična bolezen
- Zgodnja menopavza pri ženskah (pred 45. letom)
- Nezadosten vnos kalcija zaradi nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanje vitamina D
- Premalo telesne dejavnosti in gibanja
- Razvade, kot sta čezmerno uživanje alkohola ali kave in kajenje
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 26, oktober 2008.
